Pogodba, ki so jo podpisali predstavniki ministrstva za kulturo, blejske občine, Zavoda za kulturo Bled in Narodnega muzeja Slovenije, nalaga zavodu, naj pripravi dolgoročno strategijo upravljanja, petletni načrt in letne načrte delovanja na Blejskem gradu, ki je razglašen za spomenik državnega pomena.

Pogodba pogoj za nujno potrebna vlaganja
Kot je ministrstvo zapisalo v sporočilu za javnost, je s podpisom pogodbe izpolnjen pogoj za nujno potrebna vlaganja, predvsem za uspešno dokončanje statične sanacije in gradnje dvigala z ravni parkirišča do zgornjega grajskega dvorišča. Na Blejskem gradu so bili pri podpisu pogodbe med drugim prisotni kulturni minister Vasko Simoniti, župan blejske občine Jože Antonič, direktor Narodnega muzeja Slovenije Peter Kos in v. d. direktorja Zavoda za kulturo Bled Matjaž Završnik.

15 odstotkov Narodnemu muzeju
Zavod za kulturo Bled bo moral Narodnemu muzeju Slovenije, ki pod svoj nadzor poleg zdajšnjih razstavnih prostorov prevzema še kapelo, odstopiti 15 odstotkov od vseh prihodkov za postavitev, delovanje in vzdrževanje nove stalne razstave. V gradu domuje stalna muzejska zbirka Narodnega muzeja Slovenije že od leta 1957.

Prvič leta 1004
O bogati zgodovini Blejskega gradu in njegove okolice, ki je prvič v listini omenjen 10. aprila leta 1004, pričajo arheološke najdbe. Spomeniškovarstveni nadzor nad gradom, ki si je pridobil status spomenik državnega pomena z lastnostmi arhitekturnega spomenika in kulturne krajine, opravlja kranjska območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Z Blejskim gradom, ki je v državni lasti od konca leta 1999, upravlja na podlagi 4. člena zakona o lastninjenju kulturnih spomenikov v družbeni lastnini ministrstvo za kulturo. Ker pa je grad razglašen tudi za javno infrastrukturo na področju kulture, ga lahko ministrstvo ob upoštevanju določil 74. člena zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo preda v upravljanje drugemu izvajalcu.