Leta 1976 postavljena Palača republike je odličen primer monumentalne socialistične arhitekture, s kakršno so se radi postavljali voditelji ljudskih demokracij v vzhodni in srednji Evropi. Stavba je po letu 1990, ko sta se Nemčiji ponovno združili, samevala, iz nje pa so odstranili tudi zdravju nevaren azbest.

Pobudnikom akcije za ohranitev Palače republike je uspelo zbrati več kot 10.000 podpisov Nemcev, ki želijo spomin na ne vedno srečno zgodovino ohraniti. Protestniki so opozorili, da ni prav nobenega razloga za rušenje "palače", saj je bil iz nje odstranjem azbest, tako da zgradba ne more škodovati prav nikomur. Lahko le koristi.

Za slovo o smrti
Korist od nje bi lahko imeli predvsem umetniki, ki so v prostorih stavbe, od katere je ostal bolj ali manj le skelet, že postavili več razstav. Zadnja Fraktale IV: Tod (Fraktali IV: Smrt) je novembra v palačo "naselila" umetniška dela, skozi katera so pretežno mladi umetniki podali svoja razmišljanja o smrti. le katera tema bi lahko bila bolj primerna za slovo od stavbe?

Odločitev o rušenju Palače republike, v kateri je zasedal parlament Nemške demokratične republike, je bila sprejeta že leta 2002. Zemljišče pa niti po rušitvi ne bo dolgo samevalo. Že leta 2008 naj bi začel rasti pravi grad. Zagovorniki ohranitve Palače republike izpostavljajo neodgovornost mestnih oblasti, saj bi si morale prizadevati za ohranjanje spomenikov arhitekturne zgodovine Nemčije.