V Egiptu ne bodo premikali kamnov kar tako, ampak bodo v novo domovanje preselili nikogar drugega kot slovitega faraona Ramzesa II. Podvig, ki ga v Kairu načrtujejo za 25. avgust, so mesec prej izvedli z repliko spomenika v naravni velikosti. Mestne oblasti so si verjetno oddahnile, ko je "poskusni" kip brez večjih zapletov prišel z Ramzesovega trga v samem središču Kaira (kjer sta izvirnik že pošteno načela onesnaženje in nadlegovanje turistov) v novi muzej tik ob slovitih piramidah.

Na mirnejši lokaciji bi Egipčani Ramzesa radi obvarovali škode, ki jo povzročata gost promet in onesnažen zrak, je pojasnil vodja vrhovnega sveta za umetnine starodavnega Egipta, Zahi Havas. Več kot 3.200 let star granitni kip, ki je prvotno stal v templju v nekdanji egiptovski prestolnici Memfis, so na trg postavili v 50. letih 20. stoletja. Kip, težek 125 ton, ki je pogost motiv na razglednicah in turističnih vodnikih, bo postavljen v novi Veliki muzej Egipta, ki bo od piramid oddaljen dva kilometra, je dejal Havas.

Počasno kolesje oblasti
O preselitvi kipa Ramzesa II. z Ramzesovega trga so v Kairu sicer začeli razmišljati že pred več kot desetletjem, vendar se strokovnjaki do zdaj niso mogli poenotiti, kje naj bi kip stal. Kot je pojasnil Havas, so se za postavitev kipa v novi muzej odločili pred kratkim. Ko bodo kip odstranili s trga, ga bodo najprej restavrirali, nato pa počakali in ga postavili v novi muzej, ki naj bi ga odprli šele čez pet let.

Če ni pod ključem, ni nič vredno ...
Večina Egipčanov se strinja, da bo tako kip v primernejšem okolju kot zdaj, ko ga nenehno ogrožata promet in onesnažen zrak. "Menim, da ljudje ne bodo pogrešali kipa," je dejal računalniški inženir Mohamed Said in dodal: "Ne opažam, da bi turisti občudovali kip, če pa bo preseljen na boljšo lokacijo, bo morda zbudil več zanimanja."

Faraon, ki je presegel vse predhodnike in naslednike
Ramzes II. (1301-1234 pr. n. št.) je bil najpomembnejši kralj 19. dinastije Ramesidov. Vladal je od leta 1279 pr. n. št. in Egipt povzdignil do velike moči, kljub temu pa ni bil pretirano krvoločen. S kraljem Hatusilom III. je leta 1269 pr. n. št. na primer sklenil mirovno pogodbo, ki je obenem najstarejša ohranjena mirovna pogodba. Dal je zgraditi tudi več templjev, med njimi tiste v Tebah, Abidosu in Abu Simblu.

Ramzesova mumija je bila najdena leta 1881 in je danes - kot ponos Egipčanov - na ogled v Egiptovskem muzeju v Kairu. Vladarjevo življenje je navdahnilo tudi številne romane; v slovenščini lahko beremo roman francoskega egiptologa Christiana Jacqa v petih knjigah