Robbov vodnjak nujno potrebuje restavratorske posege. Foto: RTV SLO
Robbov vodnjak nujno potrebuje restavratorske posege. Foto: RTV SLO
Robbov Angel, ki je del oltarja sv. Rešnjega telesa v ljubljanski stolnici. Foto: Narodna galerija

Po besedah umetnostnega zgodovinarja Mateja Klemenčiča je predviden interventni poseg na vodnjaku, v okviru katerega bodo baročno umetnino demontirali, preselili v republiški restavratorski center in ga tam tudi restavrirali. Odločbo za interventni poseg je izdal republiški inšpektorat za kulturno dediščino, udejaniti pa ga mora lastnik - Mestna občina Ljubljana (MOL).

Vodnjak, ki je v zelo slabem stanju, bi morali začeti reševati že pred časom, vendar pa se je zapletlo. Zdaj so ti po besedah načelnika oddelka za kulturo in raziskovalno dejavnost MOL-a Blaža Peršina rešeni, k sodelovanju pa so pritegnili tudi Civilno iniciativo za ohranitev Robbovega vodnjaka.

Direktor direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo Damjan Prelovšek je ob predstavitvi projekta dejal, bo ministrstvo za obnovo vodnjaka letos namenilo 12,8 milijona tolarjev in skušalo vplivati na to, da se bo restavrirani vodnjak čim prej vrnil na svoje mesto.

Pred Mestno hišo bo morda stala kopija
Odločitve o tem, ali bodo restavrirani vodnjak vrnili na njegovo mesto ali pa bo tam stala kopija, pa na občini še niso sprejeli, odvisna pa bo predvsem od strokovne ocene stanja umetnine, ki jo bodo sprejeli ob oziroma po restavratorskem posegu.

Ne glede na odločitev pa bodo v Narodni galeriji zagotovo razstavili kipe treh rek, ki jih je izoblikoval italijanski baročni kipar Francesco Robba, pred mestno hišo pa bodo kopije. Dokler se na Mestni trg ne bo vrnil Robbov vodnjak, pa bo tam vidno le stopnišče vodnjaka, bazen in elementi, ki tvorijo obeliskovo podlago. Prostor vodnjaka pa bodo opremili tudi z informativnimi panoji, ki bodo pojasnjevali zgodovino tega baročnega spomenika in potrebne ter izvajane restavratorske posege.

Francesco Robba velja za vodilnega umetnike baročnega obdobja, ki je ustvarjal v Ljubljani. Rodil se je v Benetkah, v slovenski prestolnici pa je deloval od leta 1727 (Robbov vodnjak so pred Magistrat postavili leta 1751 na pobudo tedanjega župana Jurija Ambroža Kapusa). Kljub visoki kakovosti njegovih del pa je ostal mednarodni javnosti relativno neznan.