Tam se bo med 2. in 3. marcem udeležila neformalnega zasedanja sveta EU-ja za avdiovizualno politiko.

Udeleženci konference bodo jutri v Dublinu in v sredo v Droghedi razpravljali o stališčih, ki jih je decembra lani objavila Evropska komisija o bodoči evropski politiki na avdiovizualnem področju, o pomenu televizije pri ohranjanju kulturne raznovrstnosti v razširjeni Evropi in o vplivih prekmejne televizije na televizijske trge v posameznih državah članicah.

Področja kulture ne obvladuje skupna evropska zakonodaja. Pristojnosti so v rokah članic, Unija pa spodbuja področno sodelovanje, in sicer v okviru programa Kultura 2000. Ta pokriva scenske umetnosti, kulturno dediščino, vizualne umetnosti ter prevajanje in literarna dela. Na področju kulture je EU dejaven predvsem v avdiovizualnem sektorju, kamor spadajo televizija, film, kabelski operaterji, satelitski operaterji in nove tehnologije. V Sloveniji je bil največji korak v smislu uskladitve storjen s sprejetjem zakona o medijih, ki prevzema direktivo o televiziji brez meja.

Je televizija brez meja še ustrezna?
Irska se želi v času predsedovanja Uniji, to je v prvi polovici leta, posvetiti tudi razpravi o pomembnosti televizije pri ohranjanju kulturne raznolikosti v razširjenem EU-ju in posebej o vplivih prekmejnih televizijskih storitev. Udeleženci srečanja na Irskem se bodo ukvarjali tudi z realizacijo direktive, vplivom satelitskih programov na lokalne televizije, vlogo državnih televizijskih postaj in vizijami razvoja evropskega trga na avdiovizualnem področju.

Kot je v napovedi bližnjega ministrskega srečanja zapisala predsedujoča država, bi bila v tem trenutku koristna neformalna politična razprava, ki naj bi pokazala, ali bo direktiva o televiziji brez meja še naprej zagotavljala ohranjanje kulturne, socialne in demokratične identitete posamezne članice, in ali članice ocenjujejo kot ustrezno trenutno ravnotežje med načeli prekmejne televizije in skrbjo za jezikovno in kulturno raznolikost.

"Evropska dodana vrednost" sloni na treh stebrih
Zasedanja se bodo udeležili evropska komisarka za izobraževanje in kulturo Viviane Reding in ministri, pristojni za področje radijskih in televizijskih medijev. Med obiskom v Sloveniji septembra lani je Redingova poudarila, da je EU v zadnjem desetletju zgradil ambiciozno avdiovizualno politiko kot dopolnilo nacionalnim politikam na tem področju in kot podlago za t. i. "evropsko dodano vrednost". Slednja sloni na treh stebrih: ustvarjanju spodbudnega okolja za raznolikost, krepitvi avdiovizualnih kapacitet ter ohranjanju in uveljavljanju kulturne raznolikosti v mednarodnih združenjih.

V torek bo zasedanje odprl irski minister za komunikacije, pomorstvo in naravne vire Dermot Ahern, ki je k evropski direktivi o prekmejni televiziji januarja podal nekatere dopolnilne predloge, med katerimi so tudi predlogi o plačevanju pristojbin za satelitske televizije. Tistim televizijskim postajam, ki oddajajo preko satelita, direktiva trenutno dovoljuje, da se izognejo ureditvam v državah izven sedeža oddajanja. Dermot Ahern pa predlaga, da naj bi satelitsko oddajanje prišlo pod jurisdikcijo držav članic, v katerih te zagotavljajo svoj servis.

Širitev EU-ja kot priložnost za začetek odprte razprave
Dermot Ahern je kot predsedujoči ministrskemu svetu za radiodifuzijo na januarski predstavitvi svojega šestmesečnega programa v Bruslju dejal, da si bo prizadeval predvsem za zaščito manjših hiš in mladih ustvarjalcev v nenehno se spreminjajočem medijskem okolju. O evropski politiki na področju avdiovizualnih medijev naj bi razpravljali na majski seji ministrskega sveta. Minister Ahern je v Bruslju še dejal, da bo tokratna razprava v Dublinu in Droghedi o ohranjanju kulturne raznolikosti v razširjeni Evropi zanimiva tema za mnoge države članice.

Irski minister meni, da je približitev širitve EU-ja pravi trenutek in priložnost za začetek odprte razprave o tem, kako lahko pospešimo in ohranimo bogastvo in raznolikost naših značilnih kultur. Radiotelevizija je sposobna v tem smislu dati velik prispevek.