V pismu predsedniku Društva slovenskih pisateljev Vidu Žabotu je Rupel poudaril, da je tako kot pisatelj tudi sam zaskrbljen zaradi težav, ki jih doživljajo Slovenci, živeči v Avstriji, Italiji, na Madžarskem, Hrvaškem, v BiH-u, Srbiji in Črni gori ter v drugih deželah. Rupel je tudi izrazil mnenje, da imajo Slovenci, ki živijo zunaj EU-ja, večje težave kot tisti znotraj Unije, zato bi bilo po njegovem mnenju smiselno razmisliti o novih poudarkih slovenske manjšinske politike.

Izboljšanje stanja v Uniji
Po Ruplovih besedah so težave povezane s tem, da Slovenci predstavljajo manjšino, sodobne države pa so praviloma še vedno bolj naklonjene večinam. Ustanovitev slovenske države je s tega pogleda rešila glavne težave Slovencev, njena vključitev v EU pa olajšuje reševanje težav vseh Slovencev, tudi predstavnikov manjšine v drugih državah Unije. Vodja slovenske diplomacije je še prepričan, da se Slovenci zunaj državnih meja od zdaj lažje povezujejo z matico, ob tem pa nastaja tudi čezmejna in brezmejna slovenska skupnost, ki se z različnimi predlogi obrača na skupne evropske ustanove.

Razlogi za zadovoljstvo
Kot razloge za ponos in zadovoljstvo slovenskih pisateljev, društvu Žabot predseduje, je Rupel v pismu navedel, da lahko Slovenci v Uniji z njenimi ustanovami govorijo slovensko in da je slovenščina eden izmed 20 uradnih jezikov EU-ja. Temu je dodal, da imajo glede odnosa slovenske države do Slovencev rojaki zunaj nje zdaj vendarle več možnosti za udejstvovanje v kulturnem in gospodarskem življenja v matici ter se lahko enakopravno potegujejo za mesta ali položaje v Sloveniji.

Napredek na Koroškem
Na nagovor pisateljev slovenskemu ministrstvu za zunanje zadeve, naj si končno začne prizadevati za zaščito temeljnih pravic slovenske manjšine zunaj matične domovine, je med drugim Rupel izrazil še mnenje, da je bil v zadnjem času na področju manjšinske problematike na Koroškem dosežen napredek. Tega je po njegovih besedah opaziti zlasti na področju financiranja in celodnevnega oddajanja Radia 2 in Radia Agora v slovenskem jeziku, skupnega manjšinskega časopisa in sklada za financiranje zasebnih dvojezičnih vrtcev.

Izrazil je tudi mnenje, da so bile pozitivne tudi pobude avstrijskega zveznega kanclerja v zvezi s konferenco o soglasju. Na tej točki pa se po Ruplovih besedah ustavijo pristojnost zunanjega ministrstva.

Neutemeljen nagovor
Minister je tako v pismu pisateljski apel označil za neutemeljen in poudaril, da naj pisatelji ne bi razumeli njegovih izjav. Zato je pojasnil, da misli na sklepe avstrijskega ustavnega sodišča in obveznosti avstrijskih oblasti v zvezi s temi sklepi, ko govori o dvojezičnosti kot o avstrijskem notranjem problemu. Kadar pa označuje posamezne težave na Koroškem kot krajevne, pa se navezuje na vse očitnejšo razliko med stališči zvezne avstrijske vlade in koroške deželne vlade.