V zbirki, katere nastajanje usmerja tudi Boris Marte, so tudi dela kolektiva Irwin. Foto: Kontakt - Erste Bank Group
V zbirki, katere nastajanje usmerja tudi Boris Marte, so tudi dela kolektiva Irwin. Foto: Kontakt - Erste Bank Group
Marina Grzinic: Postsocializem + Retroavantgarda + Irwin (1997)
Marina Gržinič proučuje postsocialistično družbo. Foto: Kontakt - Erste Bank Group
Kazimir Malevič
Dela Kazimirja Maleviča so odziv na dogajanje v nekem drugem nemirnem obdobju. V obdobju, ki je napovedovalo vladavino socialističnega režima. Foto: EPA

Boris Marte je direktor korporativnega sponzorstva pri Erste Bank Group na Dunaju, o svojem pogledu na delo muzeja sodobne ali moderne umetnost pa bo spregovoril v Informacijskem centru Moderne galerije, kjer bi moral predavati 19. julija. Predavanje je prestavljeno na konec avgusta.

Kontakt, ki podpira sodobno umetnost v nekaterih srednjeevropskih državah. Pod okriljem Erste Bank Group deluje korporacijski program Kontakt, ki pomaga v nekaterih državah Srednje Evrope razvijati sodobno umetnost. Kot stranski produkt tega projekta nastaja tudi zbirka sodobne umetnosti, ki so jo letos že predstavili na Dunaju, natančneje v muzeju za moderno umetnost Stiftung Ludwig.

Umetnost, ki predstavlja družbo Srednje Evrope
Kontakt je eden izmed programov, ki dokazujejo, da je korporativne dobičke vendarle mogoče preusmeriti tudi v razvoj neprofitnih dejavnosti. S Kontaktom si je skupina Erste bank zadala cilj, pomagati pri razvoju umetnosti, ki odseva razvoj kulture, družbe in gospodarstva v državah, ki so se pred desetletjem in pol osvobodile socialističnega režima, nekatere pa tudi nadzora Sovjetske zveze.

Slovenski predtsvniki v zbirki
V zbirki so se znašla tudi dela nekaterih slovenskih ustvarjalcev. Zastopana je umetnost retroavantgardne skupine Irwin in dvojca Marina Gržinić/Aina Šmid, ki s polimedijsko umetnostjo raziskuje identiteto sodobnega človeka, razvoj mehanizmov družbenega nadzora in druga vprašanja. V zbirki najdemo tudi tako veliko ime avantgardne umetnosti, kot je Kazimir Malevič

Delo pri Kontaktu ni edina Martetova izkušnja s sodobno umetnostjo. Predtem je deloval tudi na področju politike in kulturne politike, med letoma 1998 in 2000 je pomagal postaviti spomenik holokavstu na Dunaju (zasnovala ga je Rachel Whiteread), leta 1999 pa je izdal tudi knjigo Die neue Ordnung des Politischen - Die Herausforderungen der Demokratie im 21. Jahrhunderts (Nova ureditev političnega - Izzivi demokracije v 21. stoletju).

Težave predstavitve sodobne umetnosti
Niz predavanj pod naslovom Med muzejem moderne in muzejem sodobne umetnosti na začetku 21. stoletja je Moderna galerija pripravila zaradi žgoče težave predstavitev najbolj aktualnih del vizualne umetnosti v slovenskih muzejskih ustanovah. Program Moderne galerije, ki sega vse do avantgard 20. stoletja, se je namreč v zadnjih desetletjih že premaknil v obdobje zgodovinskih slogov, tako da bi bilo treba zasnovati povsem novo ustanovo, ki bi predstavljala najsodobnejše umetniške prakse.

Prostorska možnost za ustanovitev tovrstnega muzejskega kompleksa obstaja. Moderna galerija je namreč že leta 1994 dobila v uporabo eno izmed stavb na območju nekdanje vojašnice na Metelkovi, v kateri je potekala tudi razstava Arteast +2000, ki je tudi v tujini naletela na dober odziv in ki bi lahko predstavljala jedro nove muzejske zbirke. Nova stavba bi omogočila tudi nove načine predstavitve, ki jih zahteva multimedijski značaj velikega dela sodobne vizualne umetnosti.