Film Pirati s Karibov: Mrtvečeva skrinja je zaslužil več kot milijardo dolarjev in tako postal tretji film, ki mu je uspelo prebiti magično mejo. Foto: Kolosej
Film Pirati s Karibov: Mrtvečeva skrinja je zaslužil več kot milijardo dolarjev in tako postal tretji film, ki mu je uspelo prebiti magično mejo. Foto: Kolosej

Čeprav se o Brownovi Da Vincijevi šifri piše že več let, zanimanje zanjo še vedno ni ponehalo. Spodbudil ga je še film s Tomom Hanksom v glavni vlogi, ki je v kinematografe pritegnil številne gledalce, vendar pa kritikom zanj ni pretirano mar. Ti so marca najbolje ocenili Usodno nesrečo Paula Haggisa, medtem ko je po mnenju Evropske filmske akademije največjega priznanja vredno Tuje življenje Floriana Henckela von Donnersmarcka. Med slovenskimi filmi sta v tujini največ priznanja požela Odgrobadogroba Jana Cvitkoviča in Delo osvobaja Damjana Kozoleta, doma pa Kratki stiki Janeza Lapajneta.

Na svetovne turneje so se odpravili številni zvezdniki. Največ poslušalcev je naenkrat slišalo Rolling Stonese, ki so nastopili pred poldrugim milijonom obiskovalcev, precej manj, a še vedno dovolj za slovenske razmere pa se jih je zbralo na bežigrajskem stadionu, ko so na njem koncertirali Depeche Mode in Placebo.

Slovenska kulturna javnost je ploskala predvsem dobitnikoma Prešernove nagrade Milanu Deklevi in Karpu Godini, aplavz pa se je razlegel tudi za njuna naslednika, Janeza Matičiča in Radka Poliča - Raca. Zaslužni so se po ramenih trepljali ob obnovah več zgradb in spomenikov, med drugim Robbovega vodnjaka, priznanja pa ne zaslužijo odgovorni za težave različnih umetniških centrov, med katerimi sta največ črnila prelila Metelkova v Ljubljani in Art Center na Goričkem.




















Na opernih odrih je bilo večkrat dramatično, za kar so poskrbele tudi postavitve Mozartovih oper. V Salzburgu so v Mozartovem letu skoraj vsak dan pripravili novo prireditev, katere osrednji junak je bil slavni skladatelj. Foto: EPA
Najpomembnejša nagrada za umetniško ustvarjanje v Sloveniji je šla v roke Milanu Deklevi in Karpu Godini. Foto: RTV SLO
Turški pisatelj je knjige podpisoval tudi v Stockholmu, kjer so mu izročili Nobelovo nagrado za književnost. Foto: EPA
Manjšega navdušenja kot Pamukova dela so bila v več državah deležna dela Dana Browna, ki so se znašla tudi na grmadi. Foto: EPA
Paul Haggis se je veselil oskarja za najboljši film, ki mu ga je prinesla Usodna nesreča. Foto: EPA
Svoje zadnje pomembnejše nagrade, oskarja za življenjsko delo, se je veselil tudi Robert Altman, ki je bil marca še pol idej, kakšne filme posneti, a ga je novembra prehitela smrt. Foto: EPA
Med filmske zmagovalce leta se je v Valenciji vpisal tudi Damjan Kozole. Foto: EPA
Končni izkupiček Anžejevega izleta v Atene je bilo 16. mesto v polfinalu, kar ni zadostovalo za preboj v finale. Foto: EPA
Na turnejo se je odpravila tudi Madonna, ki je pripravila pester šov. Ta je med drugim vključeval tudi pevko na križu, zaradi česar so ostro protestirale številne skupine različnih veroizpovedi. Foto: EPA
Takih težav pa niso imeli veterani na rockovski sceni, ki so v Riu koncertirali pred poldrugim milijonom poslušalcev. Foto: EPA
Depeche Mode so kljub napovedim skeptikov, da skupine v Ljubljano ne bo, dodobra razgreli bežigrajski stadion ter navdušili obiskovalce in kritike. Foto: EPA
Tak pogled je ponudilo jutro, v katerem je bila na Metelkovi podrta Mala šola, a je na njenem mestu že zrasla Osnovna šola. Metelkova je pripravljena iti do Univerze, pravijo Metelkovci. Foto: RTV SLO
Lani se je bilo v Tivoliju mogoče sprehajati med fotografijami Yanna Arthusa - Bertranda, letos pa je med svetišča sveta povabil Matjaž Krivic. Foto: RTV SLO
Nekaj tednov je v Ljubljani stal tudi Muzej prekinjenih ljubezni, v katerega je lahko predmete, ki so ga spominjali na preteklo ljubezen, prispeval prav vsak. Foto: RTV SLO
V letu 2006 se je poslovil režiser Boštjan Hladnik, avtor filmov, kot je Ples v dežju. Foto: RTV SLO