Podobe iz igralne površine projekta Memory Martina Briclja. Foto: galerija Škuc
Podobe iz igralne površine projekta Memory Martina Briclja. Foto: galerija Škuc
Vlogo slavnostnega govornika so organizatorji zaupali Dimitriju Ruplu. Foto: RTV SLO

Simpozij so pripravili ena od vodilnih ameriških univerz, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter Generalni konzulat Slovenije v New Yorku, ki sta v ZDA pripeljala projekt slovenskih tekstilnih oblikovalcev Any Sharp Objects, interaktivno inštalacijo grafičnega oblikovalca Martina Briclja in razstavo Sixpack - Sodobna slovenska arhitektura. Glavni govornik je bil Dimitrij Rupel, o Sloveniji prej in zdaj pa so razpravljali še na okroglih mizah.

Beseda je tekla tudi o ...
Udeležencem simpozija so predavali tudi Oto Luthar, ki je v precep vzel slovensko zgodovino med mitom in realnostjo, Mirjam Milharčič Hladnik je udeležencem predstavila, kako Ameriko dojemajo slovenski priseljenci, Jeffrey David Turk je predaval o pomanjkljivosti ekonomik in izjemnem razvoju Slovenije, Marina Gržinič Mauhler pa si je izbrala temo Repolitizacija umetnosti v odnosu do ustvarjalnosti in odpora.

Aktivna vloga gostiteljev
Simpozija, na katerem bodo predstavili slovensko kulturo, sedanjost in preteklost, sta se udeležila tudi direktor Centra za vzhodno centralno Evropo Metod Milač in generalna konzulka Slovenije Alenka Suhadolnik. Aktivno vlogo pa sta odigrala tudi John S. Micgiel in Gordon Bardos z univerze gostiteljice, ki sta vodila okrogli mizi.

Od Nove revije do leta 2001
Osrednje predavanje, 25 let demokatičnega razvoja (Od Nove revije do desnosredinske vlade Janeza Janše), je imel Dimitrij Rupel. Zunanji minister se je v svojem govoru ozrl na leto 1980 in nastanek Nove revije, ki je kmalu postala osrednji forum kritičnih političnih analiz in kot taka mnogokrat v nasprotju s centralističnimi težnjami takratne oblasti. Po kratki obnovi slovenske politične polpretekle zgodovine je minister poudaril, da je naša država v zadnjih petindvajsetih letih napredovala toliko, kot si še pred petnajstimi leti mednarodna javnost ni znala predstavljati. Za konec je še poudaril, da bo slovenska politika, ki pomeni vez med Evropo in Balkanom, tudi v prihodnje sprejemala odločitve v korist demokratičnega razvoja in spoštovanja človekovih pravic.