.

Ljubljansko podjetje Promos naj bi že prihodnjo pomlad v Sloveniji odprlo muzej voščenih lutk Madame Tussauds - najprej naj bi marca predstavili deset lutk, maja pa se naj bi zbirka povečala na 25. Poudarek bo predvsem na osebnostih, ki so oblikovale slovensko zgodovino in ki soustvarjajo našo sedanjost. Kot je za današnje Slovenske novice dejal direktor Promosa Marjan Platovšek, so o muzeju voščenih lutk začeli razmišljati že pred desetletjem. Vzpostavili so nekaj zvez z ateljeji v Rusiji in ZDA.

Pečat gospe Tussaud
Pri Promosu so se že na začetku odločili, da bodo naročali le najbolj kakovostne voščene lutke pri ateljejih, ki delajo za Madame Tussauds. "Raje bomo imeli manj lutk, pa zategadelj te kakovostne," je pojasnil Platovšek. Promos je stik z Madame Tussaud's navezal pred letom dni. "Preverili so, kaj pravzaprav nameravamo, in nam pred nekaj dnevi ponudili svojo licenco," je povedal direktor Promosa. Naj omenimo, da se s tem doslej lahko pohvalijo le muzeji voščenih lutk v New Yorku, Las Vegasu, Washingtonu, Amsterdamu, Šanghaju in Hongkongu - skozi njihova vrata pa roma v skupnem seštevku kakih 15 milijonov turistov letno.

Na pamet pride - Ljubljanski grad
Promos sicer še išče ustrezen prostor, kjer bi muzej voščenih lutk stal. Kot je povedal Platovšek, bi za začetek potrebovali 250 kvadratnih metrov z možnostjo širitve. "Poudarjam, potrebujemo le dobro lokacijo, finančni načrt je na naših plečih," zagotavlja. Platovšek meni, da bi bila za muzej najprimernejša Ljubljana in njen grad, a je žogica na strani občine. Promos se sicer pogaja tudi s polhograjsko občino, pripravljen pa se je pogajati tudi z drugimi ponudniki primernih lokacij.

Kdo je torej skrivnostna Madame?
Francozinja Marie Tussaud (1761–1850), rojena kot Marie Grosholtz, se je oblikovanja voska naučila od zdravnika, pri katerem je kot gospodinja delala njena mama. Prvo razstavo svojih lutk je dr. Curtius predstavil leta 1770 - in od tistega trenutka je bil slaven. Njegova vajenka je prvo lutko (francoskega pisatelja Voltaira) naredila leta 1777, nato pa se je vadila ob Jean-Jacquesu Rousseauju, Benjaminu Franklinu in drugih velikih možeh. V vihri francoske revolucije je izdelovala smrtne maske padlih revolucionarjev - šla je celo tako daleč, da je med trupli iskala odrezane glave svojih modelov.

Ko je Curtius Marie v oporoki zapustil svojo zbirko, je leta 1802 odpotovala v London. Zaradi francosko-angleške vojne se nato ni mogla vrniti v Pariz, zato se je na Otoku ustalila in ustanovila prvo stalno razstavo (leta 1835). In ostalo je, kot pravijo, zgodovina.

Bonus: hiša strahov
Muzej (ki se je medtem preselil v drugo zgradbo) je še vedno najbolje obiskana turistična znamenitost v Londonu, že od 19. stoletja dalje pa ljudi najbolj privlači Chamber of Horrors (Kamra groze) - podzemno domovanje žrtev francoske revolucije, morilcev in drugih zločincev.