Na sejmu so vsako leto na ogled najnovejše smernice v sodobni umetnosti; tam namreč razstavljajo najbolj inovativni umetniki in se predstavljajo najpomembnejše galerije na svetu. Letos se lahko obiskovalci sprehajajo med ponudbo stopetdesetih galerij iz dvajsetih držav.

Sejmišče razdeljeno po sekcijah
Za razliko od knjižnih sejmov - ti so nam vendarle nekoliko bolj poznani kot sejmi sodobne umetnosti -, kjer je razstavni prostor razdeljen med posamezne države, je na Artissimi sejmišče rezdeljeno po posameznih sekcijah. Med njimi velja omeniti predvsem tri; Present Future, New Entries and Extralarge.

Vzhajajoče zvezde
V sekciji Present Future so štirje kuratorji - Patrick Charpenel, Emma Dexter, Heike Munder in Rochelle Steiner - izbrali deset vzhajajočih zvezd, torej mladih umetnikov, ki so sicer šele na začetku svoje umetniške poti, vendar njihova dela veliko obetajo. Ti so zasnovali projekte posebej za ta sejem, med njimi pa bo strokovna žirija na sejmu izbrala zmagovalca.

Avantgardne galerije
Sekcija New Entries je rezervirana za avantgardiste. Med novejšimi galerijami - ustanovljenimi po letu 1999 - je žirija izbrala peščico najzanimivejših, ki so eksperimentalno naravnane, odlikuje pa jih tudi prepoznaven program.

XL
Med zanimivejše, ki si prav gotovo zasluži ogled radovednežev, pa sodi sekcija Extralarge. Selektorji so namreč med deli sodelujočih galerij izbrali tudi velika (ogromna) dela z muzeološkimi ambicijami.

Kaj pa Slovenci?
Na sejmu, kjer lahko ljubitelji sodobne umetnosti poglabljajo tudi svoje teoretsko znanje - na voljo je namreč nemalo diskusij, okroglih miz in predavanj -, pa se predstavljajo tudi slovenski umetniki. Galerija Gregor Podnar, ki se tam predstavlja že drugič, je na ogled postavila dela Vadima Fiškina, Alexandra Gutkeja, Gorana Petercola, Tobiasa Putriha in Guie Rigvave.