Oglas
Jubilej revije, ki je od prvih začetkov do danes zamenjala tri imena in deset urednikov, so s slovesnostjo zaznamovali v Cankarjevem domu v Ljubljani. Z branji so se predstavili nekateri sodelavci revije, ki jo od leta 1999 ureja Evald Flisar, na slovesnosti pa so razglasili tudi nagrajence natečaja na najboljši slovenski esej.
Najboljši esejisti letaGlavno nagrado za najboljši esej leta 2005 je prejel Miha Pintarič, ki je komisijo prepričal z esejem Kako v petih lekcijah postati pesnik in se pri tem še zabavati. Nagrado za drugi najboljši esej je predsednik države Janez Drnovšek izročil Alešu Štegru za delo Hotel Penelopa, za tretje mesto pa Mitju Čandru za esej Suženj akcije.
Sistemi se menjajo, kultura ostaja
Flisar je dejal, da je Sodobnost dober primer, kako se politični sistemi, vlade in ideologije menjajo, kultura pa ostaja. Tudi v začetkih Sodobnosti, ki je pod tem imenom delovala do konca druge svetovne vojne, je bilo mogoče opaziti politična nagnjenja uredništva in objavljenih avtorjev. Tem so bila bližje načela marksizma, nato pa je dolga leta veljalo, da je revija bližje levemu političnemu krilu.
Uredniki, ki so reviji vtisnili svoj pečat
Zdaj to ne drži več, je zatrdil trenutni glavni urednik revije, ki je na tem mestu zamenjal Cirila Zlobca, pred njim pa so se urejanju mesečnika posvečali še Josip Vidmar, Ferdo Kozak, Stanko Leben, Juš Kozak, Boris Ziherl, Drago Šega, Dušan Pirjevec in Mitja Mejak.
Predstavljanje kulture, ki ne spada v glavni tok
Na začetku je revija opozarjala na zaostren položaj v družbi ter ocenjevala umetnost, še posebej besedno, v svetu in doma. Drugo polovico 70. let so odlikovali zanimive ankete in pogovori s književnimi ustvarjalci in drugimi pomembnimi osebnostmi obdobja, poleg tega pa so za revijo značilni avtorji, ki spremljajo poti, ki jih kultura obira doma in po svetu. Med nalogami Sodobnosti je tudi vzgajanje novih književnih imen, predstavljanje manj znanih filozofskih in alternativnih misli in poročanje o knjižnih novostih.
Namesto politične zavezanosti naj bi bilo glavno merilo pri sprejemanju avtorjev čim večja stopnja domišljije, ki bi bralce vodila k iskanju osebnih in splošnih resnic ter ki bi jih znala tudi učiti, si želi Evald Flisar.
Spoznavanje sodobne književnosti
Na slovesnosti v Cankarjevem domu so nastopili Aleš Debeljak, Milan Dekleva, Milan Jesih, Meta Kušar, Boris A. Novak, Josip Osti, Ivo Svetina, Aleš Šteger, Veno Taufer, Maja Vidmar, Milan Vincetič, Ciril Zlobec in Uroš Zupan, ki so brali svoje pesmi v izvirniku ali prevodu. Glasbeni prispevek je dodal Godalni kvartet Feguš, goste pa je na oder v pravem vrstnem redu vabil Vladimir Jurc, ki je povezoval prireditev. Te se je udeležil tudi predsednik Slovenije Janez Drnovšek.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje