Švedski mornariški častnik si je ob obisku atenske akropole v letih 1895/96 kot spomin  vzel del frizas s templja Erechteion. Foto: EPA
Švedski mornariški častnik si je ob obisku atenske akropole v letih 1895/96 kot spomin vzel del frizas s templja Erechteion. Foto: EPA
Na videz majhna dopolnitev že tako ali tako nepopolne zgradbe je zelo razveselila sodelavce grškega ministrstva za kulturo. Foto: EPA

Spodbudila je namreč tudi nekaj zasebnih lastnikov nezakonito pridobljenih arheoloških ostankov, da so se odločili za odpoved svoji "lastnini". Med njimi je tudi švedska upokojenka Birgit Wiger-Angner, katere predniki so pred 110 leti s templja Erechteion na atenski akropoli odlomili 20 centimetrov dolg kos friza.



Burno obdobje ni preprečilo elegance arhitekture
Grki so poudarili velik simbolični pomen odlomljenega kosa templja, ki je druga najpomembnejša stavba atenske akropole. Glavna zgradba je seveda partenon, tempelj Erechtheion pa je bil osrednje prizorišče verskih ritualov. Gradnja Erechtheiona je potekala v enem najbolj burnih obdobij antičnih Aten. Prve gradnike so položili leta 420 pred našim štetjem, ko je podpis premirja še zagotavljal nekaj let miru. A kmalu so nastopili novi pretresi, ki so napovedovali začetek počasnega propada atenske države.

Poraz pri Sirakuzah, nešteti upori in zamenjava demokracije z oligarhijo so zaznamovali nemirno obdobje, ki pa se ni odrazilo na elegantni jonski arhitekturi templja Erechtheion. Ta je namreč eden od simbolov zrelega obdobja atenske kulture in stoji v opoziciji s sosednjim partenonom, ki ga zaznamuje robusten dorski slog. Največja stavbarska posebnost templja je bilo pokrito preddverje s šestimi kariatidami, ki jih danes nadomeščajo natančni posnetki. Enega od izvirnikov so si prisvojili Britanci in je danes na ogled v Britanskem muzeju.

Nenehna prezidavanja templja
Izvirna podoba notranjosti templja se je do danes povsem izgubila, prav tako tudi podatki o njej. Notranjost so namreč v kasnejših obdobjih večkrat preuredili, najbolj v sedmem stoletju, ko so v templju uredili krščansko baziliko. Kasneje je tempelj gostil celo harem in tedaj so severno preddverje popolnoma zazidali ter tako še bolj zmaličili prvotno zasnovo zgradbe. Vsem tem posegom navkljub pa tempelj ostaja eden od najpomembnejših arheoloških ostankov v Atenah in vrnitev vsakega elementa, ki je bil nekoč del tega tempolja, grško ministrstvo za kulturo goreče pozdravi.

P. B.