Še posebej slovesen bo prvi v nizu dogodkov: danes bodo v Mestni hiši v Oslu prikazali nekaj kratkih filmov o Ibsenovem življenju in priredili več okroglih miz na temo njegovega vpliva na sodobno gledališče. Višek večera pa bo podelitev Ibsenovih priznanj (Ibsen Centennial Award), s katerimi bodo odlikovali znane igralke iz filmskega in gledališkega sveta, ki so interpretirale katerega od likov iz Ibsenovih del. Med njimi so Bibi Andersson, Claire Bloom, Lise Fjeldstad, Wenche Foss, Isabelle Huppert, Glenda Jackson, Ghita Norby, Saoli Mitra, Vanessa Redgrave, Natalja M. Tenjokova, Liv Ullmann in Angela Winkler.

Slovesnost v Mestni hiši v Oslu bo le ena izmed prireditev prihajajočega konca tedna. Od danes dalje je v Gledališkem muzeju v Oslu na ogled tematska razstava Det skapende blikk (Ustvarjalno oko). V nedeljo bodo v Nacionalni knjižnici odprli kiparsko razstavo Nine Sundbye, ki je navdih našla v "Ibsenovih ženskah", v ponedeljek pa bo na Norveškem filmskem inštitutu v Filmens Hus projekcija nemega filma, ki jo bo spremljala živa glasba.

Od modne revije do opere v puščavi
Vse do jeseni bodo Henriku Ibsenu posvečene številne druge prireditve, seminarji, razstave in drugi dogodki, celo modna revija. Vrhunec spominskih slovesnosti bo 26. in 27. oktobra, ko bodo izvedli koncertno izvedbo opere Peer Gynt. Opero bodo postavili na izvirnem prizorišču, na egiptovskem puščavskem pesku pred sfingo pri piramidah v Gizi, poroča tiskovna agencija dpa.

V teku leta bodo tudi drugod po svetu potekale prireditve, ki bodo opozarjale na pomembnost Ibsenove zapuščine in skušale vzpodbujati sveže interpretacije njegovih stvaritev. Po navedbah organizatorjev naj bi letos ne minil dan, ko ne bodo nekje na planetu odigrali vsaj enega Ibsenovega dela.

Moralni steber družbe
Ibsen je bil pisec, ki je pozival k razmisleku o temeljnih človekovih pravicah in vrednotah. Socialni konflikti, s katerimi sooča bralca, so še vedno živi. Celo 100 let po dramatikovi smrti so nekatera njegova dela ponekod po svetu cenzurirana ali prepovedana. Ibsen se je zavzemal za svobodo posameznika, vendarle pa so bile njegove humanistične ideje prebogate in preveč raznolike, da bi se jih dalo zvesti na eno samo miselnost. "Kar je počel, je kazanje poti, ki jim lahko sledimo v našem lastnem iskanju osebne svobode, tako da pretresamo življenje, da bi nam razkrilo svoje skrivnosti," pravi Bentein Baardson, direktor projekta Ibsen 2006.

Od revščine prek lekarne in končno do gledališča
Henrik Ibsen je bil rojen v družini uglednega trgovca, ki je zaradi bankrota propadel. Ibsen se je moral zaradi tega zaposliti že s 16 leti. Delal je kot lekarniški pomočnik, nadaljeval je študij medicine. Ves čas je negoval ljubezen do gledališča. Leta 1851 je začel delati kot dramaturg v gledališču v Bergnu, od leta 1857 je bil vodja Narodnega gledališča v Kristianiji, današnjem Oslu. Med letoma 1863 in 1891 se je največ časa zadrževal v Italiji in Nemčiji.

Njegov dramski slog je bil sprva realističen, bil je kritičen do tedanje meščanske družbe in njene morale, njegove poznejše stvaritve pa zaznamujejo simbolistični elementi in raziskovanje duhovnosti.