Po podatkih Generalne policijske uprave se v Sloveniji v zadnjih letih povečuje nezakoniti trg z umetninami oz. s kulturno dediščino. Pri nas se tako prodajajo tudi predmeti z dvomljivim poreklom, tudi dela priznanih tujih mojstrov, ki jih na zakonitem trgu ni mogoče dobiti. Dela, ki se prodajajo za ceno izvirnika, so mnogokrat ponaredki, zaradi česar so slovenski kupci pogosto žrtev goljufij. Ponaredki v Slovenijo velikokrat prihajajo iz zahodnoevropskih držav, opremljeni pa so z lažnimi certifikati dvomljivega porekla, kažejo podatki Generalne policijske uprave.

Na prepihu
Slovenija je zaradi svoje geografske lege tudi tranzitna dežela za kulturne dobrine, ki potujejo iz vzhodnoevropskih držav in iz območja nekdanje Jugoslavije na trge zahodne Evrope. Pri tem gre pogosto za ukradene oziroma izropane predmete iz arheoloških najdišč, cerkva in muzejev.

Policija je lani obravnavala 201 kaznivo dejanje v zvezi s kulturno dediščino oziroma umetninami. Prevladovale so tatvine (148 primerov), sledijo poškodovanja in uničenja (51 primerov) in goljufiji (dva primera). Največ tatvin je bilo izvršenih iz zasebnih stanovanj in sakralnih objektov. Podatki kažejo, da se je število omenjenih kaznivih dejanj v primerjavi z letom 2005 zmanjšalo za 19 odstotkov.

Kjer je denar, so tudi nepridipravi
Kriminal, povezan z umetninami oz. s kulturno dediščino, predstavlja v svetu vse večji problem, saj se zaradi njega izgubljajo kulturne dobrine številnih narodov in s tem njihova identiteta. S tovrstnim kriminalom se ukvarjajo vse bolje organizirane mednarodne kriminalne združbe, kajti ta panoga nezakonite dejavnosti je v samem vrhu po višini zaslužka. V okviru Interpola in Europola sta bila ustanovljena oddelka za boj proti tovrstnim zločinom.