Čeprav majhen kraj, se lahko Negova pohvali z nekaj pomembnimi domačini. Foto: RTV SLO
Čeprav majhen kraj, se lahko Negova pohvali z nekaj pomembnimi domačini. Foto: RTV SLO
Anton Trstenjak si je znanje psihologije uril v Milanu. Foto: RTV SLO/M. Kl.
Anton Trstenjak
Antona Trstenjaka je zanimalo, kakšne reakcije v človeku spodbudi pogled na različne barve. Foto: RTV SLO

Prva 'etapa' praznovanja je prinesla odprtje razstave Negova skozi čas - obiščete jo lahko v župnišču - in predstavitev Trstenjakove spominske sobe v vaški osnovni šoli. V šoli, ki nosi ime psihologa, ki se je uveljavil tudi v tujini, so na ogled Trstenjakove knjige, rokopisi, fotografije, različne brošure in video o njegovem življenju skozi oči dveh njegovih učencev. Osrednja počastitev obeh obletnic bo na sporedu danes, slovesnost pa bo potekala na grajskem dvorišču.

Negoinzelo, Negowa, Negova
Podatek, da Negovčani te dni slavijo 900 let prve omembe imena domačega kraja, ni povsem natančen. Leta 1106 je bil zaselek namreč označen kot Negoinzelo, ime Negova pa najdemo zapisano leta 1265, in sicer v obliki Negowa. Čeprav majhen kraj, se lahko Negova pohvali z zanimivo kulturno zgodovino, pečat mestu pa so vtisnili njegovi prebivalci, med katerimi še posebej izstopajo Anton Trstenjak, dobrotnik, izumitelj in predsedniški kandidat Ivan Kramberger ter teolog in zgodovinar Matej Slekovec.

Doktorata iz teologije in filozofije
Anton Trstenjak si uradno nikoli ni prislužil naziva psiholog. Na univerzi v Innsbrucku je namreč doktoriral iz teologije in filozofije, specializirano znanje iz eksperimentalne psihologije pa je pridobival v Milanu. Svoja raziskovalna spoznanja je zapisal v 47 knjigah ter več kot 500 znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankih. Član SAZU-ja in Evropske akademije za znanost in umetnost v Salzburgu, se je najbolj izkazal s študijami na področju psihologije in integralne filozofske antropologije.

Naslovi nekaterih Trstenjakovih najpomembnejših del povedo veliko o temah, ki so pritegnile njegovo pozornost: Psihologija dela (1951), Psihologija umetniškega ustvarjanja (1953), Oris sodobne psihologije, izdan v dveh knjigah (1969, 1971), Človek in barve (1978), Psihologija ustvarjalnosti (1982), Hoja za človekom (1968), Človek bitje prihodnosti (1985), Človek končno in neskončno bitje (1988) in Slovenska poštenost (1995).

Kakšen je slovenski človek?
Posebno zanimivo je bilo Trstenjakovo raziskovanje slovenskega naroda. Misli o slovenskem človeku je njegovo osrednje delo s tega področja, v katerem je razkril svoje ugotovitve o značaju Slovencev v posameznih pokrajinah, o vprašanju narodnih manjšin ter o vzgibih za preživetje in napredek številčno majhnih narodov.

Človekov odziv na barve
V svetovnem merilu največje Trstenjakovo odkritje je verjetno tako imenovani Trstenjakov zakon o reakcijskem času na barve. Zakon pravi, da se reakcijski časi za posamezne barvne tone gibljejo v obratnem sorazmerju z njihovimi valovnimi dolžinami. Obsežno področje Trstenjakovega zanimanja je posledica učenjakovega strastnega ukvarjanja z iskanjem odgovora na vprašanje: Kdo ali kaj je človek? Spomin na enega največjih slovenskih znanstvenikov danes ohranja Inštitut Antona Trstenjaka za psihologijo, logoterapijo in antropohigieno, njegovo ime pa nosi tudi fundacija za podporo izobraževanja mladih Prlekov.