Novi dominanti slihuete Londona naj bi bila sloka in glede na določila mesta London previsoka nebotičnika Renza Piana ... Foto:
Novi dominanti slihuete Londona naj bi bila sloka in glede na določila mesta London previsoka nebotičnika Renza Piana ... Foto:
Richard Rogers: Ribežen za sir (Cheesegrater)
... in Richarda Rogersa.

Številne britanske borci za "zaščito silhuete" britanskih mest in celo Unesco skrbijo načrti za izgradnjo vsaj dveh orjaških objektov v središču Londona. Nebotičnik Renza Piana, ki že ima "ljubkovalno ime" Črepinja, naj bi zgradili ob London Bridgeu, v londonskem poslovnem predelu City pa naj bi postavili še orjaka arhitekta Rafaela Vinolyja oziroma walkie-talkie. V tej skupini najdemo še eno stavbo s "špasnim" imenom. To je ribežen za sir, ki naj bi po načrtih Richarda Rogersa zrasel v bližini razvpite "kumarice" Normana Fosterja.



Tudi katedrala sv. Pavla je nekoč bila pretiravanje
O ravnanju z britansko urbano krajino je spregovoril tudi Simon Thurley, nekdanji direktor londonskega mestnega muzeja (Museum of London) in novi sodelavec britanske službe za dediščino (English Heritage). Thurley, čigar nova naloga je nadzor nad ravnanjem s 425 britanskimi kulturnimi spomeniki, ne nasprotuje gradnji nebotičnikov. Nenazadnje so imeli "veselje" do načrtovanja megalomanskih objektov tudi arhitekti v prejšnjih obdobjih; drugače ne bi nikoli zgradili katedrale svetega Pavla v Londonu ali razkošne železniške postaje St. Pancras.

Zakaj mora stavba sevati 50 kilometrov daleč?
Vendar pa je treba misliti tudi na okolico. In kadar se stavbo vidi iz oddaljenosti 50 kilometrov in še posebej, kadar se jo zaradi pretirane razsvetljenosti vidi tudi ponoči, vemo, da gre za pretiravanje čez vsako mero. To je po poročanju časopisa Guardian vsaj mnenje konservatorja Simona Thurleyja; arhitekti seveda mislijo drugače. In na svoji strani imajo investitorje. Ti pa imajo denar. To pove marsikaj.