Številne od okoli 60.000 mehiških cerkev, ki skupaj hranijo okoli milijon umetniških del, so že bile tarča tatov sakralne umetnosti. Foto:
Številne od okoli 60.000 mehiških cerkev, ki skupaj hranijo okoli milijon umetniških del, so že bile tarča tatov sakralne umetnosti. Foto:
Azteška skulptura
Trgovci z umetninami se radi okoristijo tudi z umetninami, ki so jih izdelali Azteki. Foto: EPA

Mehiški nacionalni inštitut za antropologijo in zgodovino je samo po letu 1999 zaznal skoraj 1.000 izginulih umetniških predmetov. Velik del teh del so dragoceni dokumenti o zgodovini kolonialne sakralne umetnosti in kot taki tudi dokumenti o zgodovini Mehike. Vse to dokazuje, da leta 1972 sprejetega zakona o ravnanju s kolonialno umetnostjo številni ne upoštevajo. Ta zakon namreč prepoveduje izvoz primerkov kolonialne umetnosti, tudi če so ti del zasebnih zbirk.

Večina umetnin skrivnostno ponikne
Tudi lov na izgubljene umetnine je vse prej kot učinkovit. Magdalena Morales, predstavnica Inštituta in vodja oddelka, ki se ukvarja s preprečevanjem kraje umetnin, je za britanski časopis Guardian povedala, da so v zadnjih treh desetletjih odkrili le "ščepec" vseh ukradenih umetnin. To naj bi se že kmalu spremenilo. Leta 2007 bo Inštitut vzpostavil spletno stran, na kateri bodo objavljene slike in opisi vseh pogrešanih umetnin. Tako se noben trgovec z umetninami ali organizator dražbe ne bo več mogel sprenevedati, da ni vedel, da na prodaj daje nezakonito prisvojeno si umetniško delo.

Najpogostejše tarče "pustolovcev, ki se raje kot na divje živali spravljajo nad umetnine", so cerkve. Prav zato ta čas nastaja velik register umetnin, ki jih hranijo mehiške cerkve. Katalog nekaj milijonov umetnin, ki jih hrani okoli 60.000 mehiških cerkva, bo omogočal hitro akcijo v primeru kraje. Fotografije večine umetnin, ki krasijo mehiške cerkve, namreč ne obstajajo, odsotnost fotografskega dokumenta pa tudi močno otežuje iskanje izginulega predmeta.

Duhovniki slabo pazijo na svoje bogastvo
Hitrejšega oblikovanja kataloga mehiške sakralne umetnosti ne onemogoča le pomanjkanje računalniške opreme in digitalnih fotoaparatov. Delo otežujejo tudi številni duhovniki, ki kažejo vse prej kot navdušenje nad sodelovanjem z vladnim Inštitutom. Morda se sliši neverjetno, vendar oče Jose de Jesus Aguilar, ki vodi oddelek za sakralno umetnost pri mehiški škofovski konferenci, priznava, da nekateri duhovniki še vedno "gojijo" več kot sto let stare zamere. Še do danes niso pozabili reform, s katerimi je mehiška oblast v 19. stoletju omejila vpliv cerkve.

"Čudežna" prepustnost ameriško-mehiške meje
Razsežnosti trgovine z ukradenimi mehiškimi umetninami in vrtoglavost nekaterih akcij so prav osupljive. Leta 2001 je tako nepridiravom uspelo prek mehiško-ameriške meje spraviti kar 2,5 metra visok oltarni kip svetega Frančiška iz Assisija. Težko je verjeti, da pri akciji niso sodelovali tudi mehiški obmejni organi. Prav mehiško-ameriška meja najbolj "pušča". Združene države so namreč glavni trg za prodajo ukradene mehiške umetnosti. Številna dela pa se znajdejo tudi na evropskih in japonskih trgih umetnosti.