Miloš Bonča, leta 1932 rojeni arhitekt, ki po besedah direktorja Arhitekturnega muzeja Ljubljana Petra Krečiča sodi v "izbrani razred slovenskih arhitektov svoje generacije", je tisti mož, ki se je podpisal pod znamenito trgovsko hišo v Šiški, za katero je leta 1965 prejel dve pomembni priznanji - nagrado Prešernovega sklada in nagrado Zveze arhitektov Jugoslavije.

V Ljubljani odrasli Bonča je študij arhitekture končal na oddelku za arhitekturo FAGG v seminarju prof. Edvarda Ravnikarja. Po diplomi leta 1958 se je izpopolnjeval na Švedskem in leta 1979 doktoriral na Fakulteti za arhitekturo v Skopju. Od leta 1985 je bil redni profesor na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo; predaval pa je tudi na fakultetah, seminarjih, kongresih in delavnicah v Ljubljani, Beogradu, Motovunu, Zagrebu, Skopju, Splitu, Sarajevu, Mariboru in Rotterdamu.

"Uporabne umetnine"
V šestdesetih in v začetku sedemdesetih let je sodeloval v skupini arhitektov, ki se je pod vodstvom prof. Edvarda Ravnikarja posvetila gradnji Trga revolucije v Ljubljani, in se uveljavil z avtorsko izrazito prepoznavnim prispevkom. Prvenstveno se je posvečal javnim zgradbam, še posebej sistematično bančnim stavbam.

Od Ljubljane do Kočevja in Celja
Med številnimi bančnimi stavbami je načrtoval velenjsko podružnico Ljubljanske banke, poslovalnico Ljubljanske banke v Sevnici, stavbo Ljubljanske banke v Kočevju in Tehnični center Ljubljanske banke v Ljubljani.

Po njegovih načrtih so v začetku osemdesetih let uredili okolico ljubljanske Drame, zunaj prestolnice pa velja med drugim omeniti še njegov trgovsko-poslovni center v Mozirju iz sedemdesetih let poslovno-stanovanjsko palačo v Celju iz osemdesetih let.