Zadnikar je bil znan tako strokovni kot tudi širši javnosti, stroka pa ga uvršča med vodilne umetnostne zgodovinarje raziskovalce in konservatorje prve povojne generacije pri nas. Bil je dolgoletni uslužbenec Republiškega zavoda za spomeniško varstvo v Ljubljani, kjer je kot konservator deloval med letoma 1947 in 1982.

Snovalec temeljev sodobnega spomeniškega varstva
Marijan Zadnikar se je rodil leta 1921 v Novem mestu, študiral je pri Francetu Steletu v Ljubljani, kasneje pa se je izpopolnjeval tudi v Nemčiji, Franciji in ZDA. Zadnikar se je podpisal pod več kot sedemdeset knjižnih izdaj, več kot šestdeset razprav in strokovnih člankov, v svojih delih pa je razvijal temelje sodobne spomeniškovarstvene dejavnosti, na temelju, ki ga je postavil Zadnikar pa danes neposredno gradi sodobna spomeniška služba.

V monografijah je pisal o cistercijanskih samostanih v Stični in Kostanjevici na Krki ter kartuziji v Žičah, med bolj znanimi monografskimi deli pa sta tudi študiji o Hrastovljah in Ptujski Gori.

Marijan Zadnikar je leta 1992 za svoje znanstvenoraziskovalno delo prejel tudi nagrado Republike Slovenije, pet let zatem je postal izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, leta 2002 pa je prejel Steletovo nagrado za življenjsko delo na področju varstva kulturne dediščine.