Oglas
Šumi je na ljubljanski Filozofski fakulteti diplomiral leta 1950, deset let kasneje pa promoviral z disertacijo o baročni arhitekturi v Ljubljani. Svoje delo je začel v 50. letih kot konservator za Ljubljano, ki ji je tudi kasneje namenil velik del svojega raziskovalnega dela in velja danes za osrednjega poznavalca likovne in urbanistične podobe Ljubljane.
Leta 1962 je postal docent na Filozofski fakulteti - najprej je predaval zgodovino slovenske umetnosti in zgodovino umetnosti ostalih jugoslovanskih narodov. Leta 1969 je postal izredni, leta 1974 pa redni profesor. Upokojil se je leta 1994.
Dolga leta je posvetil baroku
Na osnovi Šumijevega konservatorskega delovanja je nastala tudi monografija o arhitekturi iz obdobja secesije v Ljubljani. V njej je uporabil do takrat neobdelano gradivo. Arhitektura pa je ostala v središču njegovega zanimanja - predvsem baročna arhitektura na Slovenskem, ki ji je posvetil knjige o baročni arhitekturi prestolnice, o arhitekturi 16. in 17. stoletja ter študijo o ljubljanskem arhitektu Gregorju Mačku, ki je deloval v prvi polovici 18. stoletja. Na slovenski barok je navezal tudi umetnostna vprašanja 16. stoletja, pozne gotike in renesanse. Za pomemben prispevek konservatorski stroki je Šumi leta 1990 dobil Steletovo nagrado, 1997 pa nagrado Rebublike Slovenije za znanstveno-raziskovalno delo.
Nove interpratacije slovenske arhitekture
Šumijeve razprave so prinašale nove interpretacije, lep primer sta razpravi o cerkvi v Novi Štifti pri Ribnici ter razprava o barvnem svetu slikarja Riharda Jakopiča, v slovenski umetnostnozgodovinski stroki pa je odpiral nove poglede. Med drugim sta ga zanimala tudi moderna arhitektura in razvoj slovenskega urbanizma. Pripravil je tudi več televizijskih oddaj, ena izmed njih je bila oddaja o naselbinski kulturi na Slovenskem.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje