Prvo zbirko je izdala pri šestnajstih letih. Foto:
Prvo zbirko je izdala pri šestnajstih letih. Foto:

Leta 1919 se je rodila v Pakistanu, po osamosvojitvi Indije pa se je preselila v to državo. Njeno prvo zbirko zgodb so izdali, ko je bila stara 16 let. Pisala je v jezikih punjabi, hindi in urdu, pesniška zbirka Nihče ne ve pa je dostopna tudi v slovenščini. Pogosto je pisala o položaju indijskih žensk in njihovem zatiranju, njena dela, med katerimi so novele, romani in pesniške zbirke, pa pripovedujejo tudi o bolečini, ki jo je čutila zaradi razdeljenosti indijske podceline.

Konec določenega obdobja
"Njena smrt simbolizira konec obdobja. Pandžabska književnost, kot se je razvila po indisjki osamosvojitvi, bo poznana kot obdobje Amrite Pritam," je ob novici o njeni smrti povedal v Londonu živeči pesnik Amarjit Chandan, ki prav tako piše v pandžabščini. Pritamova je bila prva pomembnejša ženska, ki je ustvarjala v tem indijskem jeziku. Njen roman Pinjar (Okostje) so pred leti priredili v scenarij. Tako je tudi na filmu zaživela zgodba, ki pripoveduje o uporih in nasilju, ki je v pokrajini Pandžab divjalo v mesecih pred indijsko osamosvojitvijo.

Pakistanka z indijsko nagrado
V Pakistanu rojena književnica je prejela številne književne nagrade, med drugim tudi najvišjo indijsko nagrado jnanpith. Bila je tudi prva prebivalka Pandžaba, ki ji je indijski premier izročil nagrado padma šri, četrto najvišjo nagrado, ki jo v Indiji podeljujejo za odlično služenje narodu na katerem koli področju. Več o njenem življenju je mogoče izvedeti v avtobiografiji Shadows of Words.