Pogorelčeva se je med prvimi v slovenskem jezikoslovju znanstveno posvetila družbenim razsežnostim slovenskega jezika, raziskovala pa je tudi dileme sodobne in zgodovinske slovenščine ter se ukvarjala z jezikovno-stilistično podobo literarnih besedil.

Njeno delo je bilo še posebej dragoceno v nekdanji Jugoslaviji in v prvem desetletju po osamosvojitvi Slovenije, ko se je zavzemala za ozaveščanje in uveljavljanje vloge slovenščine v javnosti. Z jezikovnim načrtovanjem in jezikovno politiko se je ukvarjala kot vodja posebne skupine pri državnem zboru, bila pa je tudi vodja akcije Slovenščina v javnosti.

S svojim maternim jezikom je Pogorelčeva, ki je umrla v 79. letu starosti, želela seznaniti čim širši krog govorcev, zato je na oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete ustanovila Center za slovenščino kot drugi tuji jezik in mu dolga leta predsedovala.

Za svoje pedagoško in znanstveno delo je Pogorelčeva leta 2002 prejela častni znak svobode Republike Slovenije.