


Unescov Odbor za svetovno dediščino namreč grozi, da bo Tower uvrstil na seznam ogroženih spomenikov svetovne kulturne dediščine. Načrtovana gradnja visokih objektov v bližini Towra bi namreč utegnila tako 'pokvariti' razgled na kompleks, iz katerega je vladalo več generacij angleških monarhov - leta 1078 ga je ustanovil Viljem Osvajalec -, da bi bila za vedno uničena celovitost spomenika.
V šifrah zakodirane nejasne zahteve UnescaLondon se ne strinja z obtožbami. Prav tako tudi ne družba Historic Royal Palaces, ki upravlja z znamenitim zgodovinskim kompleksom. Unesco naj bi Britance preprosto 'mučil. Direktor za konservatorstvo pri Historic Royal Palaces John Barnes namreč zatrjuje, da ne morejo storiti prav ničesar. Pri Unescu so namreč zelo 'skrivnostni' in nikakor ne sporočijo, kateri je tisti načrtovani urbanistični ali arhitekturni poseg v bližini Towra, ki naj bi bil tako zelo škodljiv.
"Če jasno ne napišeš, kaj je tisto, kar je treba ohraniti, potem očitki ne povedo nič," pravi Barnes, ki se obenem zaveda, da bi uvrstitev Towra na seznam ogroženih spomenikov svetovne kulturne dediščine pomenil manjšo sramoto za britansko konservatorstvo. To namreč po svetu slovi kot zelo dobro in običajno so bili ravno Britanci tisti, ki so drugim svetovali, kako in kaj je vredno ohraniti za naslednje generacije.
Reševalna akcija za britanski ugled
Ugled Britancev je zares ogrožen. Unescovi konservatorji in umetnostni zgodovinarji so se namreč 'zapičili' v še dva britanska spomenika svetovne kulturne dediščine. Po njihovem mnenju naj bi bilo tudi ravnanje z Westminstrsko opatijo in obrežjem v Liverpoolu vse prej kot zgledno. Tudi ta dva objekta se utegneta znajti na zloglasnem seznamu. To pa je že skoraj razlog za preplah, saj bi se z uvrstitvijo katerega koli izmed njenih spomenikov na seznam ogrožene dediščine Britanija znašla v nič kaj ugledni družbi. Med državami, ki jim je Unesco prisodil 'črno piko', je namreč le ena država članica Evropske unije.
To je Nemčija, ogroženi spomenik pa je kulturna pokrajina ob reki Elbi pri Dresdnu. Koherentnosti kulturne krajine iz 18. in 19. stoletja naj bi grozil veliki sodobni most, ki naj bi ga zgradili čez reko in ki naj bi bil tujek v zgodovinski pokrajini. Že več kot leto dni se tako 'dajejo' nemški konservatorji in dresdenska mestna oblast. Ta želi projekt gradnje mostu izpeljati za vsako ceno, konservatorji pa so nazadnje v že skoraj skrajnem obupu kot alternativo predlagali gradnjo predora. Ali bo morda ta predlog sprejet, pa še ni znano.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje