Unesco je po naročilu odbora za svetovno dediščino v Izrael poslal skupino strokovnjakov, ki naj bi potrdili slutnje o domnevnem slabem ravnanju izraelskih oblasti s starim mestnim jedrom Jeruzalema, ki je od leta 1981 na seznamu svetovne kulturne dediščine. Odbor za svetovno dediščino je ugotovil, da arheološka izkopavanja na tem območju in načrti za nove gradnje, o katerih pa Izrael Unesca sploh ni obvestil, ogrožajo izviren značaj starega Jeruzalema.

Jeruzalem so spomeniki in ljudje
Generalni direktor Unesca Koičiro Macuura je izpostavil izredno občutljivost izjemnega značaja starega Jeruzalema, ki ga lahko načne že vsak najmanjši nepremišljeni poseg: "Poseben značaj starega mesta Jeruzalem izvira predvsem iz tesnega odnosa med zgodovinskimi in verskimi stavbami ter ljudmi, ki v njih živijo. Vsako vmešavanje v občutljivo ravnotežje med simboli treh monoteističnih religij bi bilo tveganje, saj bi se lahko omalovaževalo spoštovanje verskega prepričanja pripadnikov teh treh religij." Ne gre torej le za spomenike, gre tudi za "živo tkivo", ki bi ga vsak večji poseg v urbanizem starega Jeruzalema spremenil in mu odvzel avtentičnost.

Unesco je zato v Jeruzalem poslal misijo, ki je pregled ogroženih predelov mestnega jedra že opravila, izidov pa še ni objavila. Zgodovina "ravsanja" med Unescom in Izraelom pa ni popolnoma nova. Staro jedro Jeruzalema je namreč že uvrščeno na seznam ogrožene svetovne dediščine, to je seznam tistih spomenikov, katerih obstoj je ogrožen ali zaradi naravne nesreče ali zaradi slabega človeškega ravnanja s spomenikom.

Domnevno škodljiva arheologija
Zanimiva pa je odločitev Odbora za svetovno dediščino, da zapove tudi prepoved novih arheoloških raziskovanj. Tudi ti sicer za razkrivanje zgodovine Jeruzalema in s tem tudi za razkrivanje zgodovine treh svetovnih religij "dobrohotni" posegi namreč lahko uničijo tiste prvine Jeruzalema, ki mesto delajo tako izjemno. Unesco ne nasprotuje vsem arheološkim posegom, ne more pa odobravati "svojeglavosti" Jeruzalema, ko o teh akcijah ne obvešča Odbora za svetovno dediščino. K temu so namreč obvezane vse države podpisnice Konvencije o zaščiti svetovne kulturne in naravne dediščine iz leta 1972, kadar gre za poseganje v zaščitene spomenike.

220 spomenikov, štiri skupine ljudi
Stari Jeruzalem, ki je obdan z obzidjem in razdeljen na armensko, krščansko, judovsko in muslimansko četrt, je pravzaprav skupek na zares majhni površini zares "nagnetenih" zgodovinskih spomenikov. Kar 220 jih je. Med najpomembnejšimi so Zid objokovanja, cerkev svetega Groba, ulica križevega pota in muslimanska Kupola na skali. Prav zadnja je še posebej pomembna. Zgrajena v 7. stoletju in okrašena s čudovitimi cvetličnimi in geometrijskimi ornamenti, je namreč sveta za vse tri monoteistične religije, ki izvirajo z Bližnjega vzhoda. Kristjani, Judje in muslimani ta kraj pojmujejo kot kraj Abrahamovega žrtvovanja.

Polona Balantič