Nekdanji lastnik stavbe, kranjski župnijski urad, bo tako prejel obveznice Slovenskega odškodninskega sklada v vrednosti 600.000 evrov, mestna občina Kranj pa bo obdržala stavbo. Kot argument proti vrnitvi v naravi je navajala dejstvo, da gre za kulturni spomenik, ki se ne more vrniti na ta način, je poročala TV Slovenija.
Težav pa še ni konec
Po ureditvi lastniških odnosov bodo morali v Prešernovem gledališču več pozornosti nameniti obnovi gledališča, ki zaradi dotrajanosti ne more več dobro in varno delovati. Obnova bi stala več kot milijardo tolarjev, česar pa si občina trenutno ne more privoščiti. K višini stroškov so prispevale dotrajanost prostorov, ki so bili obnovljeni in po Plečnikovih načrtih dograjeni leta 1952, zastarela oprema in veliko konstrukcijskih napak.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje