Vodja projekta obnove gradu Smlednik Mateja Kavčič iz Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (RC ZVKDS) je povedala, da bi bilo za odpravo poškodb, nastalih ob požaru, potrebnih okoli 112.500 evrov. Poudarila je, da gre pri tem le za strošek konservatorsko-restavratorskega posega, kar se tiče poškodovanja umetnine, pa je škoda neprecenljiva.

Največ škode v najlepši dvorani
V Viteški dvorani, najlepšem prostoru v dvorcu, je gorelo ob dveh stranskih vratih. Na tem mestu je poškodovan omet, preostali del dvorane pa je bil močno zadimljen in podvržen visokim temperaturam. Saje so prekrile tudi sosednje štiri prostore s štukaturnimi stropovi in stopnišče. Poleg tega so v požaru v celoti zgoreli oprema, ostenje in strop pisarniškega prostora v južnem delu dvorca, v tem prostoru pa je uničenega tudi več kot polovica ometa.

Znamenita baročna poslikava Viteške dvorane je močno poškodovana v vogalih ob vhodnih vratih. Na teh mestih je namreč odpadlo okoli osem kvadratnih metrov ometa, vključno s poslikavami, ki so na tem mestu povsem uničene. Preostale poslikave so v celoti prekrite s plastjo saj in popolnoma počrnele. Vse retuše, ki so bile narejene v konservatorsko-restavratorskem posegu v zadnjih letih, so verjetno zaradi visokih temperatur uničene, pojasnjuje Kavčičeva. V celoti so zgorela tudi dvojna od petih še originalnih baročnih vrat dvorane, ki so bila med letoma 2003 in 2005 restavrirana. Na preostalih vratih je zaradi visokih temperatur poškodovana barvna plast.

Vse dosedanje restavratorsko delo šlo v nič
Konservatorsko-restavratorska dela je RC ZVKDS v viteški dvorani dvorca Smlednik izvajal od leta 2000. Poseg je sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 20 milijonov tolarjev oziroma več kot 83.000 evrov. V tem času so bile skoraj v celoti konservirane in restavrirane poslikave na stenah in stropu ter baročna dvokrilna vrata. Vodja RS ZVKDS Jernej Hudolin je povedal, da je že mogoče reči, da je šlo v nič vse dosedanje restavratorsko delo, k temu pa je potrebno dodati še vse nove poškodbe. Na vprašanje, kakšna bo nadaljnja usoda obnove dvorca, je Hudolin pojasnil, da bo poskusnemu čiščenju, ki poteka le na točkah, na katerih bodo dobili ključne podatke, sledila natančna ocena stanja. Najprej morajo najti metodo, ki bo dala najboljše rezultate.

Požar v dvorcu le vrh ledene gore
Generalni direktor direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo Damjan Prelovšek je požar v dvorcu Smlednik označil za vrh ledene gore in naštel še nekaj primerov uničenja ali poškodovanja kulturne dediščine v prestolnici in drugod po Sloveniji. Kot je dejal, bi bilo v prihodnje treba predvsem rešiti problem zavarovanja kulturne dediščine, požar v dvorcu Smlednik pa bo morda le spodbudil razmislek v to smer.