V Radencih o "e-arhiviranju"

Na poti k novi slovenski zakonodaji o elektronskem arhiviranju

V Radencih se je začelo že tradicionalno posvetovanje evropskih arhivarjev Radenci 2005.

Pri organiziranju mednarodne konference arhivarjev Radenci 2005 se je izkazal Arhiv Republike Slovenije.

Osrednji poudarki letošnje mednarodne konference v organizaciji Arhiva Republike Slovenije, Pokrajinskega arhiva Maribor in DLM Foruma so namenjeni "e-arhiviranju" oziroma ohranjanju podatkov, ki nastajajo v elektronskem okolju, za zanamce.

Zaščita pred nezaželenimi očmi
Uvajanje elektronskega arhiviranja povzroča številne polemike, saj se zaradi bistrih hekerjev, ki vedno znova najdejo načine za vdor v še tako varovane baze elektronskih podatkov, porajajo dvomi o varnosti varovanja elektronsko arhiviranih podatkov.

Zanesljivost računalniškega medija?
Naslednja sporna točka odločitve za prehod na elektronsko arhiviranje pa je trajnost tako shranjenih podatkov. Medtem ko lahko papir vedno primemo v roke in ga preberemo, pa bo zaradi nenehnega spreminjanja računalniške tehnologije treba elektronske arhive nenehno posodabljati in prevajati v sodoben računalniški jezik. Pri tem pa se lahko kaj hitro zgodi nenačrtovana izguba dragocenih podatkov.

Za razumno zakonodajo
Slovenska pravna ureditev še vedno zahteva zapisovanje vseh za slovenski narod pomembnih podatkov na papir. Kmalu se obeta opustitev te zahteve, pri izdelavi pravil elektronskega arhiviranja pa nam lahko pomagajo izkušnje tujih arhivarjev, ki bodo prispeli v Radence.

Konference se udeležujejo strokovnjaki iz Velike Britanije, Nizozemske, Nemčije, Danske, Švedske in Norveške, držav, ki imajo največ izkušenj z izvajanjem elektronske hrambe podatkov.

Nemška pravna ureditev
Richard Blake iz britanskega Narodnega arhiva je spregovoril o ohranjanju avtentičnih elektronskih podatkov, Andrea Hänger iz nemškega Zveznega arhiva pa je pojasnil funkcionalne zahteve za upravljanje z elektronskim gradivom, ki veljajo v nemškem pravu.

Švedski arhivar Tobjörn Hörnfeldt je navedel nekaj švedskih izkušenj z uvajanjem elektronskega arhiviranja, ki so lahko dobra popotnica slovenskim pravnikom in arhivarjem pri oblikovanju slovenske zakonodaje. Omenimo pa naj še Nizozemko Jacquelin Slats, ki je pojasnila, kako doseči trajnost elektronsko uskladiščenih podatkov.