Oglas
Januarja letos sta David in Andrew Whelan v bližini britanskega kraja Harrogate odkrila zlato-srebrno posodo, v njej pa 617 srebrnikov iz vseh krajev, do koder je segel imperij tega nordijskega ljudstva, pa tudi iz dežel, po katerih so Vikingi le plenili. Nekatere novce so izdelali celo v krajih, kot so Samarkand, Afganistan in severna Afrika; torej v krajih, ki so močno oddaljeni od ozemlja na severu Evrope, ki ga običajno povezujemo z Vikingi.
Vikingi: miroljubni kmetovalci ali pustolovski plenilci?
Najdba poleg kovancev obsega tudi mnogo srebrnih prstanov in brošk ter zlato zapestnico, ki so jo po sej verjetnosti izdelali na Irskem. Odkrita kopica predmetov je znova sprožila ugibanja o tem, kakšno ljudstvo so pravzaprav bili Vikingi. Pred kratkim se je namreč začela uveljavljati predstava, da Vikingi niso bili pustolovski raziskovalci neznanega sveta, ki so na svojih pohodih radi tudi kaj uplenili, pač pa da so bili predvsem kmetovalci, pomorščaki in miroljubni trgovci, za stalno naseljeni v svojih kraljestvih York in Severna Umbrija (Northumbria). Kovanci 'z vseh vetrov' pa ponovno obujajo veljavnost starejše in bolj tradicionalne teorije o Vikingih kot plenilcih.
Domnevni umor nekaj po letu 927
Povsem natančno datiranje zakopavanja zaklada je tako rekoč nemogoče. V veliko pomoč arheologom pa so datumi, vkovani v kovancih. Najmlajši kovanec je tako zelo verjetno tisti, ki so ga izdelali leta 927, to je med vladavino anglosaškega kralja Althestana, ki se je razglasil za kralja celotne Britanije. Althestanovo kraljestvo je bilo tudi največja grožnja vikinškim državnim tvorbam in arheologi domnevajo, da je bil lastnik zaklade Viking, ki se mu prav zaradi napada Althestanovih mož ni posrečila pot domov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje