Puharjev postopek je bil kemično obstojen, čemur se moramo zahvaliti, da se je do danes ohranilo kar nekaj izvirnih primerkov njegovih fotografij. Foto:
Puharjev postopek je bil kemično obstojen, čemur se moramo zahvaliti, da se je do danes ohranilo kar nekaj izvirnih primerkov njegovih fotografij. Foto:
Rojstna hiša Janeza Puharja
Janez Avguštin Puhar se je rodil leta 1814 v Kranju in tam 1864 tudi umrl. Foto: RTV SLO

O življenju in delu tega izumitelja postopka fotografiranja na steklo je mogoče prebrati v knjižici Nataše Robežnik, ki na 40 straneh predstavlja kratko zgodovino fotografije, življenje in delo Janeza Puharja, Puharjev fotografski postopek in katalog Puharjevih del z vsemi šestimi originalnimi ohranjenimi fotografijami in tremi risbami ter neštetimi ostalimi deli. Za fotografije, s katerimi je opremljeno besedilo knjižice, sta poskrbela Tomaž Lauko in Aljaž Primožič.

Vse o delovanju Janeza Puharja naj bi bilo kmalu mogoče spoznati tudi na njemu namenjeni spletni strani (www.puhar.si), kjer bo bo mogoče spremljati tudi aktualne fotografske dogodke v Kranju in Sloveniji.

Prihodnje leto tudi razstava
Knjižica bo na voljo v muzejskih prodajalnah v Mestni in Prešernovi hiši ter Zavodu za turizem Kranj, ki domuje v prenovljeni Kranjski hiši. Vrata hiše bodo odprli prav danes z razstavo fotografij z razpisa Fotografskega društva Janez Puhar. S projektom želijo podrobneje predstaviti Kranjčana Janeza Puharja tako slovenski kot svetovni javnosti, hkrati pa želijo popestriti turistično ponudbo v starem mestnem jedru. Za prihodnje leto pa v gorenjski prestolnici pripravljajo tudi razstavo o Janezu Puharju.

Janez Avguštin Puhar (1814-1864) se je v zgodovino fotografije zapisal kot oče heliotipije, to je fotografije na steklenih ploščah, s tem pa tudi med pionirje fotografije nasploh oziroma celotne slikovne revolucije, ki jo je človeštvo pozneje doživelo s filmom in televizijo.