Oglas
Tudi pri nas. O tem govori publikacija Odsotnost/prisotnost likovnih ustvarjalk v leksikonih in enciklopedijah avtorice Lidije Tavčar, ki jo je Narodna galerija izdala ob dnevu žena. Tavčarjeva predstavi 217 likovnih umetnic, ki so v slovenskem kulturnem prostoru delovale od konca 18. do 80. let 20. stoletja. Avtorica je še poudarila, da so imele ženske do 20. stoletja slabše vredni še toliko več.
Dama pač ne strmi v golega mladeniča"Pomanjkljiva" izobrazba pa ni bila edini dejavnik, ki je ženskim umetnicam onemogočal, da bi dosegle isto kakovost likovnega izraza kot njihovi moški kolegi. Ženske namreč v 18. in 20. stoletju tudi niso imele možnosti za upodabljanje golih modelov. Zato se tudi niso mogle poskusiti v slikanju zahtevnejših mitoloških prizorov, povezanih z goloto. Ženska umetnost je bila tako pogosto slabšalno označena za lahkotno umetnost; umetnost upodabljanja tihožitij in portretov.
Povsem obsojene na položaj naivnega slikarja samouka pa umetnice pri nas vendar niso bile. Od sredine 19. stoletja so se lahko izobraževale v Langusovi šoli, šoli Riharda Jakopiča in Mateja Sternena, ki se je po odhodu zadnjega preimenovala v Risarsko in slikarsko šolo Riharda Jakopiča, likovni šoli društva Pobuda, Goršetovi šoli ter na likovnih akademijah v sosednjih državah.
Prva in zadnja na seznamu
Lidija Tavčar pri snovanju publikacije ni upoštevala dejavnika kakovosti. Njeno vodilo je bilo zbrati čim večje število likovnih umetnic, ki so bile dejavne v obdobju, ki ga zamejujeta ustvarjalnost Nikolaje Grahovar (1742-1814) in Ane Razpotnik (1978). Zanimiv dodatek k predstavitvi umetnic je preglednica, v kateri je Tavčarjeva prikazala pogostost zanimanja za posamezne likovne ustvarjalke skozi daljše časovno obdobje, kdaj se je katera od njih prvič pojavila in kdaj je potonila v leksikografsko pozabo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje