V Mestnem muzeju poudarjajo, da so srečanja namenjena tako strokovni javnosti kot tudi laikom, ki jih arhitektura zanima. Foto: Mestni muzej Ljubljana
V Mestnem muzeju poudarjajo, da so srečanja namenjena tako strokovni javnosti kot tudi laikom, ki jih arhitektura zanima. Foto: Mestni muzej Ljubljana

Prepričani smo, da lahko z javnimi strokovnimi razpravami pripomoremo k razvoju arhitekturne misli, ki se bo slej kot prej odrazila tudi v razvoju prostora, v katerem živimo.

organizatorka Špela Hudnik
Günther Domenig
Arhitekture Güntherja Domeniga nikakor ne bi mogli opisati kot nekaj, kar srečamo na vsakem koraku.
Coop Himmelb(l)au
Projekti Coopa Himmelb(l)aua še danes navdihujejo arhitekte.

Danes se je v Mestnem muzeju odvila prva od dveh razprav o sodobni avstrijski arhitekturi, ki jih skupaj pripravljajo Združenje avstrijskih arhitektov Štajerske in arhitekti Monochrome. Razpravi pomenita dve seriji (druga bo 2. februarja, prav tako ob 18.00) kratkih predavanj najuspešnejših avstrijskih arhitektov in okroglih miz na temo socialne arhitekture, kapitala, utopije, identitete, lokalnih inovacij in globalnih vplivov, kjer bodo poleg avstrijskih sodelovali tudi slovenski arhitekti.

Z inovativno gradnjo nad klišeje
Prvo srečanje ima naslov Utopija in kapital: Kako se izogniti klišejem globalizacije? Avstrijsko arhitekturo 20. stoletja namreč močno zaznamuje ideja utopije. V šestdesetih letih 20. stoletja so dela Haus-Rucker-Coja, Güntherja Domeniga, Hansa Holleina in Coopa Himmelb(l)aua izražala željo po spremembi družbene ozkomiselnosti in po radikalni spremembi sveta.

Kje je slepi idealizem?
Še danes ima ekspresivna arhitektura tedanjega časa močan vpliv na mlajšo generacijo avstrijskih arhitektov, vendar se nahaja v objemu globalnih kapitalističnih lobijev in posameznih povzpetnikov, ki jim ni dosti mar za revolucionarna izhodišča ali družbene ideje, temveč jih privlači le formalni izraz. Številni arhitekti iz šestdesetih let so se spremenili v uspešna podjetja – toda kje so njihove utopične ideje? So jih pogoltnili kapitalistični lobiji? Kakšne so torej strategije njihovih mlajših naslednikov? Kako se izogibajo kapitalističnim pastem?

Naše barve brani biro Sadar Vuga
Srečanje se je pričelo s predavanji, kjer so svoje poglede na temo predstavili: Delugan Meissl Associated Architects, The Next Enterprise, oboji z Dunaja in graški arhitekt Thomas Pucher. Sledila je okrogla miza, ki jo je vodil arhitekturni kritik, Roemer van Toorn. Poleg omenjenih predavateljev so na okrogli mizi slovenski pogled predstavili arhitekti biroja Sadar Vuga.

So hiše odsev narodnega duha?
Drugo srečanje, ki se bo odvijalo 2. februarja, pa izpostavlja izzivalno vprašanje inovativnosti v arhitekturi. Tako bodo gostje svoja razmišljanja strnili pod naslov: Made in Austria – kopija ali inovacija? V svojih predavanjih in na okrogli mizi bodo poskušali oblikovati odgovore na vprašanja: Kaj je sodobna arhitekturna inovacija in kaj je kopija? Kakšna so trenutno veljavna merila? In ko gre za arhitekturo kot globalni fenomen: je sploh primerno govoriti o avstrijski oziroma kateri koli drugi nacionalni arhitekturi?

S predavanji bodo sodelovali arhitekti Marte.Marte Architekten iz Vorarlberga, Querkraft iz Dunaja in Splitterwerk iz Gradca. Na okrogli mizi, ki jo bo vodil nizozemski arhitekturni kritik Bart Lootsma, pa se bodo predavateljem pridružili še arhitekti slovenskih arhitekturnih birojev: Bevk Perović arhitekti in Dekleva Gregorič arhitekti.

Rojstvo tradicije
Strokovna srečanja avstrijskih in slovenskih arhitektov postajajo stalnica, saj so letošnje ljubljanske razprave nadaljevanje lanskoletnih razprav o mladi slovenski arhitekturi z naslovom SLO Discussions, ki so bile organizirane v Gradcu.

Prepričani smo, da lahko z javnimi strokovnimi razpravami pripomoremo k razvoju arhitekturne misli, ki se bo slej kot prej odrazila tudi v razvoju prostora, v katerem živimo.

organizatorka Špela Hudnik