Marko Košnik, avtor projekta, ki se je začel v Moderni galeriji, se navezuje na istoimensko iznajdbo interdisciplinarnega genija Augusta Piccarda (1884-1962), na podmornici podobno plovilo za raziskovanje morskih globin, ki pa je le izhodišče njegovega projekta. Kot je v pogovoru s kustosinjo razstave Bojano Piškur dejal Košnik, Piccard dokazuje, da tudi v 20. stoletju raziskovanje posameznikov na nekaterih področjih ostaja nepreseženo s strani kolektivnih združb.

Batiskaf Trst po mnenju Piškurjeve ni samo tehnološka, ampak tudi poetska metafora, saj avtor namiguje na spuščanja v globine zgodovinskega spomina, utemeljenega na zapisu posameznika, proti medijskemu zgodovinjenju, ki mora razložiti novice in resnice v treh stavkih ter nastopati kar se da udarno.

Morebitni "antropološki deja vu" za obiskovalce
Kot je mogoče izvedeti na spletni strani Inštituta Egon March, katerega ustanovitelj je Košnik, ideja za instalacijo Batiskaf Trst izvira iz enega njegovih prejšnjih projektov, ko so se obiskovalci znašli v skoraj popolni temi. S počasnimi gibi so raziskovali sobane s pretakajočim se zvokom, ki ga je Košnik uravnaval glede na njihovo taktilno radovednost in premike po prostoru. Košnik je obiskovalce snemal s štirimi kamerami, in kot pojasnjuje na spletni strani, ga je pri novem projektu v Moderni galeriji najbolj privlačila fiktivna predpostavka, da na obisk mogoče spet pride po večini isto občinstvo, ki bo lahko doživelo "antropološki deja vu, kaj so počeli v hladu galerije Škuc v vročih julijskih dneh pred davnimi trinajstimi leti".

Koncept instalacije Batiskaf Trst ostaja zavit v skrivnost. Kot je na spletni strani še zapisal Košnik, so nadzorne kamere v več kot desetih letih že napredovale, vprašanje pa je, kako se je spremenilo razumevanje tega, kdo gleda koga, kako vrnjeni pogled vpliva iz preteklosti v prihodnost in ne nazadnje, kaj početi z imenom plovila, ki se je leta 1960 spustilo na najglobljo točko pod morjem. V Moderni galeriji ob tem še posebej opozarjajo na zaprtje instalacije 25. januarja ob 20.00, "ko bo proces dozorel do polnega razmaha".

Projekt je nastal v koprodukciji Moderne galerije in Inštituta Egon March, podprlo pa ga je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Vzporedno z razstavo se bodo stvari dogajale tudi na medmrežju, zato si velja zapomniti naslov: https://web.mac.com/marchegon/iWeb/institute/