Oglas
Muzej so gradili in opremljali kar 10 let, gradnja pa je stala 56 milijonov ameriških dolarjev. Glavna zanimivost muzeja v kompleksu Yad Vashem je morda okoli 200 metrov dolg hodnik, na stropu katerega je prikazana zgodovina Hitlerjevega programa Končna rešitev, s katerim se je voditelj skušal za vedno znebiti judovskega ljudstva.
S čolnom v prostost
V muzeju si med drugim lahko ogledamo tudi leseno barako, v kakršnih so morali životariti judovski interniranci v nacističnih taboriščih, vagon za živino, v kakršnih so jude prevažali v taborišča, spoznamo pa tudi majhno ribiško barko. S temi krhkimi plovili so danski judi skušali pobegniti v nevtralno Švedsko, da bi se izognili potovanju v taborišče.
V stanovanju internirancev
V muzeju je predstavljenih tudi približno 280 umetniških del, katerih nastanek je spodbudil razmislek o holokavstu, približno 90 grozljivih osebnih "zgodovin" judovskih internirancev pa so kustosi muzeja povezali v videozgodbe. Druge videozgodbe portretirajo življenje judovskih družin v 20. in 30. letih v Evropi, obiskovalci pa se lahko sprehodijo tudi po značilni dnevni sobi judovske družine iz desetletja pred začetkom druge svetovne vojne.
Boj proti neljudem
Z muzejem želijo Izraelci, kot je na odprtju dejal tudi izraelski predsednik Moše Katsav, zavrniti vse glasove v javnosti, ki želijo zanikati tragičnost holokavsta in antisemitizma. Slovesno odprtje je z ganljivim nagovorom sklenil prejemnik Nobelove nagrade za mir Elie Wiesel, ki je tudi sam preživel grozote taborišča v Auschwitzu.
Za konec je Wiesel povedal: "To je bila človekova nečlovečnost do sočloveka - ne. To je bila človekova nečlovečnost do juda. Judov niso pobijali, ker so bili človeška bitja. V očeh ubijalcev, niso bili človeška bitja; bili so le judi."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje