Arheologi bodo skušali obvarovati nekaj kilometrov ene najpomembnejših antičnih prometnic. Foto: EPA
Arheologi bodo skušali obvarovati nekaj kilometrov ene najpomembnejših antičnih prometnic. Foto: EPA
Kopanja vzdolž stare prometne žile so na dan prinesla številne kamnite izdelke antičnih Grkov in Rimljanov. Foto: EPA
Arheologom na območju antičnega rimskega imperija še zlepa ne bo zmanjkalo dela. Foto: EPA

Vio Egnatio so stari Rimljani v dolžini 861 kilometrov zgradili na območju današnje Albanije, severne Grčije in Makedonije. Čeprav je bila cesta zelo prometna, se je nekaj kilometrov izvirne prometne žile ohranilo do danes. Rimljani so bili mojstri gradnje cest, kar dokazuje tudi to, da so staro traso uporabili pri gradnji sodobnih cest.

26 let za skoraj 900 kilometrov
Na žalost pa bodo kmalu izginili tudi zadnji trije kilometri izvirnega cestišča. Nadomestili ga bodo z avtocesto prek severne Grčije, po kateri naj bi promet stekel leta 2008.

Nova sodobna cesta sicer večinoma poteka vzporedno s potjo, ki so jo stari Rimljani zgradili med letoma 146 in 120 pred našim štetjem, na nekaterih mestih jo prečka, na nekaterih pa so gradbeni inženirji avtocesto speljali kar po stari trasi.

Hitra cesta do novih ozemelj
Po besedah arheologinje Polyxeni Tsatsopoulou je bila via Egnatia ena najbolj prometnih cest rimskega cesarstva. Cesta je bila osrednja cestna povezava med Apeninskim polotokom in območjem današnje Grčije in Turčije, Rimljanom pa je omogočala hiter dostop do vzhodnih provinc, ki so jih osvojili po letu 146 pred našim štetjem, ko so dosegli Grčijo.

Za večjo varnost v prometu
Izkopavanja, ki so jih arheologi opravili pred gradnjo ceste, so razkrila nekaj posebnih gradbenih tehnik, ki so prispevale tudi k večji varnosti prometa. Po sredini ceste je tako tekel zaščitni zid iz velikih kamnitih blokov, ki je preprečeval, da bi se nasproti vozeča si vozova lahko zaletela. Podobni zidovi so potekali tudi ob zunanjih straneh cestišča in so preprečevali, da bi vozila zdrsnila s cestišča.

Gradnja ceste ni bila dovolj
Gradnjo rimljanskih cest je vedno spremljala tudi gradnja druge "prometne" infrastrukture. Vsakih 50 do 64 kilometrov ceste so postavili krčmo, med dvema poštnima postajama pa nikoli ni bilo več kot 23 kilometrov. Na vsaki poštni postaji so popotniki lahko našli tudi veterinarja, oskrbnika konj, kovača in rezervne živali.

Grško ministrstvo za kulturo pa zagotavlja, da ceste ne bodo povsem zbrisali z obličja zemlje. Del naj bi namreč uredili kot arheološki park.