Na podlagi ustnih virov domnevajo, da je zaporniške celice nekoč za zasliševanje uporabljal Oddelek za zaščito naroda (OZNA), pozneje pa je prakso nadaljeval njen civilni oddelek - UDBA. Foto: RTV SLO
Na podlagi ustnih virov domnevajo, da je zaporniške celice nekoč za zasliševanje uporabljal Oddelek za zaščito naroda (OZNA), pozneje pa je prakso nadaljeval njen civilni oddelek - UDBA. Foto: RTV SLO
Celica na Beethovnovi 3
Na potrebo po zaščiti pred nadaljnjim propadanjem in ohranitvi kot zgodovinskega spomenika nacionalnega pomena je pred meseci opozoril že predsednik vladne delovne skupine za oceno dela Sova Lovro Šturm. Foto: RTV SLO
Zaporniške celice
Celice so v kletnih prostorih stavbe na Beethovnovi 3. Foto: RTV SLO
Zaporniške celice kot kulturni spomenik

V eni izmed prihodnjih sej bo tako vlada obravnavala predlog odloka, po katerem bi za status kulturnega spomenika državnega pomena postala enota dediščine Ljubljana, ki ima, kot je zapisano v 1. členu odloka, zaradi zgodovinskih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zaradi tega bi celice postale kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi zgodovinskega spomenika.

Kot je še zapisano v predlogu, ki ga je ministrstvo pripravilo v sodelovanju z ljubljansko območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, je razglasitev za spomenik državnega pomena potrebna, ker so zaporniške celice na Beethovnovi 3 eno izmed redkih materialnih pričevanj o sistemu zaporov tajnih obveščevalnih služb državne varnosti v Sloveniji. Celice naj bi sprva za zasliševanje uporabljal Oddelek za zaščito naroda, po letu 1946 Uprava državne varnosti, od leta 1966 pa Služba državne varnosti. Med lastnostmi je še navedeno, da gre za ohranjeno dokazilo določenega obdobja iz novejše slovenske zgodovine.


Varnostni režim bi zagotavljal ...
Status spomenika državnega pomena bi celicam v stavbi, ki je od leta 1994 v lasti Ministrstva za notranje zadeve, natančneje Direktorata za upravne notranje zadeve, zagotovil ohranjanje in redno strokovno vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih vrednot spomenika v celoti, v njegovi izvirnosti in neokrnjenosti ter omogočanje predstavitve celote spomenika in njegovih posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti, seveda na način, ki ne ogroža varovanja spomenika.

Dogajanje v celicah ni znano
Kot je zapisano v obrazložitvi na spletni strani vlade RS, naj bi se glede na ustne vire zaslišanja v teh prostorih dogajala vse do leta 1966, ko je ponovnobilo prestrukturiranje in preimenovanje varnostne službe v Službo državne varnosti (SDV). Noben zgodovinski vir pa ne pojasnjuje, do kdaj so zaporniške celice uporabljali in kaj točno se je v njih dogajalo. V prostorih je pozneje deloval tudi Arhiv Republike Slovenije, ki se je leta 1994 preselil na Trdinovo.

M. K.
Zaporniške celice kot kulturni spomenik