Kot je znano, so sindikati zdravstvenega in socialnega varstva za 16. februar napovedali stavko. Vlada je zato na dopisni seji imenovala pogajalsko skupino, ki jo sestavljajo predstavniki ministrstva za zdravje, ministrstva za delo, ministrstva za javno upravo, ministrstva za finance, službe vlade za zakonodajo in kabineta predsednika vlade.

Potem ko so v javnost prišle informacije, da so zdravniki dosegli dogovor o dvigu plač za šest oz. nekaterim tudi za sedem plačnih razredov, so podobno zahtevo postavili tudi drugi sindikati javnega sektorja, ob tem pa od vlade zahtevajo še, da se omejitev najvišjega plačnega razreda, ki ga je mogoče doseči z napredovanji, odpravi za vse javne uslužbence.

Zahtevajo še, da se določi samodejno usklajevanje vrednosti plačnih razredov, in to najmanj z inflacijo od letošnjega leta naprej, ter da se vrednost najnižjega plačnega razreda dvigne na raven minimalne plače in se nato dogovorijo ustrezna razmerja tudi do višjih plačnih razredov.

Glavni vladni pogajalec minister Boštjan Koritnik je po srečanju pogajalcev pojasnil, da je za zahtevo o dvigu plač za šest razredov za vseh 188.000 javnih uslužbencev danes uradno slišal prvič. Kot je dejal, je ključna ovira za izpolnitev glavne zahteve sindikatov skupna masa plač: "Bojim se, da se 1,5 milijarde evrov dodatnih bremen ne vklaplja v vladna izhodišča za vzdržnost javnih financ."

Koritnik je v izjavi za javnost še pojasnil, da so se pogovarjali tudi o samem plačnem sistemu in se strinjali, da so "nekatere stvari v plačnem sistemu problematične, da se je v preteklosti naredilo kaj, kar se zdaj kaže kot nesorazmerje".

Minister je za Odmeve zavrnil trditev, da je bil dvig plač zdravnikom za šest razredov korak v razpad enotnega plačnega sistema javnega sektorja. "Mi smo pogledali številke. Od 2015 do 2021 so se posameznim plačnim skupinam zelo različno dvigovale. Povsod se je dvigovalo, najmanj funkcionarjem in direktorjem, tem tako rekoč nič. Ampak vsem drugim se je dvigovalo različno. In nikoli prej v preteklih letih ni nihče vpil, da je to razpad enotnega plačnega sistema. Ali lahko sploh govorimo o enotnem plačnem sistemu tam, kjer so v petih letih dvigi ponekod za 20 odstotkov, ponekod pa tudi 50 ali 60 odstotkov? Očitno ne velja vse enako za vse poklicne skupine. Tako da to očitno ni pogoj za obstoj enotnega plačnega sistema," je izjavil.

Sindikatom je predlagal oblikovanje delovne skupine, ki bi opravila temeljito analizo tistega, kar je treba popraviti. Eden njegovih predlogov je bil tudi vzpostavitev povezanosti med rezultati dela in plačilom: torej, da bi javnega uslužbenca, ki dela slabo, kaznovali s 30 odstotkov nižjo plačo, nadpovprečnega delavca pa nagradili tudi z do 100 odstotkov višjo plačo, kar je po Koritnikovem mnenju že praksa v gospodarstvu. A so sindikati predlogu odločno nasprotovali, je dejal.

Predlog nagrajevanja glede na delovno uspešnost se sindikatom javnega sektorja zdi provokativen. Jakob Počivavšek je dejal, da so prepričani, da bi bilo tako "fleksibilno nagrajevanje" zagotovo namenjeno kaznovanju nezaželenih in nagrajevanju tistih, ki so blizu vodstva. "Kar je tudi eden od razlogov, da smo ta predlog že v izhodišču zavrnili," je povedal.

Kot je pojasnil predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) Branimir Štrukelj, se vlada do nobene njihove zahteve ni konkretno opredelila. "Zato smo pač vladi napovedali, da jo bomo čakali do torka do 15. ure, ko želimo odgovore na ta vprašanja jasno decidirane. Ali smo vsi v enem plačnem sistemu? Ali nam pripadajo stvari, ki pripadajo nekaterim, ali ne?" Če odgovora ne bo, bodo sindikati začeli izrekanje o stavkovnih aktivnostih – kot je znano, je Sviz že začel tovrstne postopke.

Počivavšek je dodal, da tudi ministrstvo in minister nista podala nobenega drugega predloga za reševanje nastalih razmer.

Izjavo ministra za javno upravo Boštjana Koritnika, da je danes prvič slišal za zahtevo po dvigu plač za šest razredov, pa je Štrukelj označil kot sprenevedanje. Dejal je, da je bil predlog dan že pred časom, ministrov odgovor pa je "zgolj še en dokaz, da si vlada kupuje čas in da je minister dobil to nedostojno nalogo, da nas čim dlje časa drži v pogajanjih". Počivavšek pa je k temu dodal kritično ugotovitev, da tudi ministrstvo in minister niso podali nobenega drugega predloga o reševanju nastalih razmer.

Štrukelj je opozoril tudi na vprašanje o zvišanju plač zaposlenih na RTV, ki so jih zagotovili leta 2018. "Danes so dobili eksplicitni odgovor ministrstva za kulturo, da tega ne bo in da ne pristajajo na ta pogajanja," je povedal.

Koritnik je sicer sindikate zaradi kratkega roka, ki so ga postavili za vladni odgovor, malo okrcal. Kot je dejal, se mora do predloga najprej opredeliti vlada, ki pa zaseda šele prihodnji četrtek. Poudaril je, da gre za vprašanja, za katera bi si morali vzeti čas.

Številni zapuščajo javni sektor

Frančišek Verk iz Sindikata državnih organov je sicer pred pogajanji za Radio Slovenija opozoril, da v teh časih, ko so razmere na trgu dela za iskalce zaposlitve ugodne, številni zapuščajo javni sektor. "Plače pri referentih so nižje od 1000 evrov, tudi nižje od 900 evrov. Če to primerjamo s tujo trgovsko verigo, ta ponuja 1150 evrov neto na mesec," je opozoril.

Mladi zdravniki: Delamo vedno več, zaslužimo sorazmerno vedno manj

Oglasili so se tudi Mladi zdravniki Slovenije, ki so opozorili, da se razmerje osnovne plače zdravnikov do povprečne plače znižuje; če je bilo leta 2000 razmerje 2,8 : 1, se je v letu 2021 znižalo na 1,4 : 1. "Delamo vedno več, zaslužimo relativno vedno manj," so zapisali. Prav prenizke plače v javnem zdravstvu pa so, poleg neurejenih delovnih razmer, po njihovih navedbah eden od glavnih razlogov, zakaj zdravniki bežijo iz javnega v zasebno zdravstvo, v tujino ali celo v druge poklice.