Gre za tako rekoč največji slovenski kulturni dogodek v tujini doslej.

Frankfurtski knjižni sejem (FKS) je popoldne slovesno odprla slovenska predsednica Nataša Pirc Musar.

Uvodni govor predsednice Pirc Musar: Pero je močnejše od meča
V svojem uvodnem nagovoru je poudarila vlogo slovenskega jezika, ki ga "v nacionalni zavesti tesno povezujemo s knjigo", se dotaknila Trubarjevega nagovora "lubih Slovencev" in naštela nekatere izpostavljene avtorje letošnjega gostovanja, od Slavoja Žižka, Draga Jančarja in Maje Haderlap do Alme Karlin in Borisa Pahorja. Prav prek sporočila Pahorjeve Nekropole, "da nikoli ne moremo in ne smemo obsojati narodov, temveč zgolj diktature, ki so v svetu privedle do ponižanja in razžaljenja posameznikov in skupnosti", se je predsednica Pirc Musar dotaknila tudi žarišč spopadov, ki trenutno divjajo po svetu.

"Žalosti me, kako veliko je število spopadov po svetu. Najmanj 55. Nekateri trajajo že desetletja. Eden med njimi, v Gazi, živi z nami tudi tu, v Frankfurtu. Pokol, ki ga je izvedla teroristična organizacija Hamas … Ob njem sem zgrožena in ne izpustim priložnosti, da ga obsodim," je poudarila. "Vendar želim biti ob tem jasna še glede nečesa. To, kar vidimo v Gazi, je tudi napad na človekovo dostojanstvo. Scenarij, ki se napoveduje in deloma tudi že uresničuje, me skrbi. Število žrtev, ki so davek brezumja nasilja, raste. Tudi otroci so med njimi. To je nesprejemljivo."

"Pozivam k ustavitvi nasilja in spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic. Zdaj in ob tej priložnosti, ko prisostvujemo prazniku pisne besede, bi še posebej rada poudarila naslednje. Mnogokrat slišimo, kako pomembno je branje knjig. Kako pomembna je izobrazba, razgledanost, ki jo ponuja raznolikost literature. In kako pomemben je pregovor, da je pero močnejše od meča. Prisotnost in moč knjige – sam Frankfurtski sejem je dokaz za to, da smo civilizacija."

V nadaljevanju se je predsednica dotaknila velike vloge poezije v slovenski književnosti in humanistične, univerzalne sporočilnosti Prešernove Zdravljice.

Poudarila je, da slovenski sejemski paviljon spodbuja vrnitev h "klasični" knjigi, ki v razpršenosti digitalne dobe predstavlja protiutež površnemu in razpršenemu branju. "Z besedami Margaret Atwood: s smrtjo pismenosti bo umrla tudi demokracija," je poudarila.

Nemški kancler na odprtju odsoten, ministrica poziva k solidarnosti z Izraelom
Slovesnemu odprtju je sledilo še uradno odprtje slovenskega paviljona, sejem sicer svoja vrata odpira v sredo.

Prvotno je bilo sicer predvideno, da bo slovenska predsednica sejem odprla v družbi nemškega kanclerja Olafa Scholza, a je ta odpotoval v Izrael, kjer naj bi se med drugim pogovarjal o usodi nemških talcev, ki jih je zajel Hamas. Namesto njega je zbrane nagovorila nemška ministrica za kulturo Claudia Roth, ki je v nagovoru dotaknila aktualnega dogajanja na Bližnjem vzhodu in obsodila napad na ženske, moške in otroke v Izraelu. Kot je dejala, moramo kot družba izraziti solidarnost tako z Izraelom kot z Judi, ki živijo v njihovi državi.

Praznik knjige, kot je označila Frankfurtski knjižni sejem, je še posebej v časih, kot so zdaj, pomemben, saj nam branje odpira oči, nas uči empatije in prav zdaj po ministričinih besedah potrebujemo svobodo razmišljanja, raznolikost knjig in perspektiv, kar ponuja tudi knjižni sejem. Branje nam, kot je povedala ministrica, omogoča nove vpoglede in perspektive, branje pomeni užitek in deljenje zgodb, ki nam odpirajo vrsto novih svetov, omogoča nam, da razumemo drug drugega.

Slovesnosti v Frankfurtu so se na slovenski strani udeležili še ministrica za kulturo Asta Vrečko, minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Kaja Širok in državni sekretar na zunanjem ministrstvu Marko Štucin.

Nagovor Slavoja Žižka obtožen "relativizacije"
Kot literarna govorca, ki jih tradicionalno izbere odbor častne gostje, sta nastopila filozof Slavoj Žižek in pesnica Miljana Cunta.

Tudi Žižek se je v svojem govoru dotaknil dogajanja na Bližnjem vzhodu. Kot je dejal, brez knjig ni rešitve za Gazo, Izrael pa je, kot je citiral zgodovinarja in pisatelja Yuvala Noaha Hararija, na poti k temu, da postane diktatura.

Šala na račun "satovja besed"
"Brezpogojno, brez vsakega "če" in "ampak", obsojam napad Hamasa na Izraelce v bližini meje z Gazo. Izraelu priznavam pravico do tega, da se brani in eliminira grožnjo. Vseeno pa sem opazil nekaj nenavadnega. V trenutku, ko človek omeni, da je treba analizirati kompleksno ozadje situacije, je praviloma obtožen opravičevanja ali podpiranja Hamasovega terorizma. Se zavedamo, kako čudaška je ta prepoved analiziranja, dojemanja kompleksnosti? V kakšno družbo spada takšna prohibicija? In zdaj sledi moja prva provokacija: v družbo, ki je strukturirana kot satovje! Kateri idiot je to izbral za leitmotiv? Čebele so najbolj totalitarna družba, kar si jo lahko zamislite!"

V nadaljevanju je Žižek poudaril, da so Palestinci praviloma razumljeni kot "problem": "Izrael jim ne dopušča nobenega upanja, ne ponuja jim vizije države, v kateri bi lahko imeli pozitivno vlogo." Treba bi bilo pogledati njihov položaj, primerjati nekaj, kar se zdi neprimerljivo, je dejal, kar je izzvalo očitek iz občinstva, da relativizira problematiko. A se je odzval, da tega ne počne. "Zdaj vidite, kaj v praksi pomeni vključevanje in upoštevanje različnosti," je sarkastično pripomnil na račun posameznikov, ki so ga prekinili.

Žižek obsodil tudi preložitev podelitve nagrade Adanii Šibli
"Samo skozi branje knjig se lahko zavemo situacije," je prepričan filozof. Kot je med drugim še dodal, terorizem proti Izraelu nasprotuje vsem vrednotam Frankfurta, proti vrednotam sejma je tudi preložitev podelitve nagrade palestinski avtorici Adanii Šibli, kajti izključevanje po njegovem mnenju ni rešitev.

Ob Žižkovem nagovoru je, kot je iz Frankfurta tvitnil urednik Aljoša Harlamov, dvorano med drugim protestno zapustil župan Frankfurta Mike Josef. "Tudi številni drugi so zapustili dvorano in prej skušali prekiniti govor. Žižek je razburjeno opozoril na prazne besede o dialogu, ki smo jih poslušali v prejšnjih govorih," je še zapisal Harlamov.

Poezija se rodi in nagovarja v samotnosti
Miljana Cunta je v svojem govoru spregovorila o samotnosti umetniškega oziroma pesniškega ustvarjanja, ko "se znajdeš pred praznim listom, ko ni več pomembno, kaj si, ampak kaj lahko postaneš". Pri tem je navedla mehiškega pesnika Octavia Paza, ki je dejal, da se poezija "zgodi nekje drugje, je neki drug glas, ker je glas strasti in vizije". "Poezija preči jezike in kulture, a pomembno je, da najde bralce – v isti samotnosti, iz katere je nastala," je prepričana Cunta.

Zbrane na slovesnosti so nagovorili še direktor sejma Juergen Boos, predsednica Združenja nemških založnikov in knjigotržcev Karin Schmidt-Friderichs, ministrica nemške zvezne dežele Hessen za znanost in kulturo Angela Dorn in župan Frankfurta Mike Josef.

V duhu gesla slovenskega gostovanja Satovje besed je tudi trajnostno zasnovan 2400 kvadratnih metrov obsegajoč slovenski paviljon, ki ga bo prav tako danes uradno odprla slovenska ministrica za kulturo. Na odprtju paviljona bo zbrane nagovorila tudi direktorica Javne agencije za knjigo RS (JAK) Katja Stergar.

Slovenija kot šele tretja slovanska častna gostja
Na sejmu, kjer se bo častna gostja predstavljala na več prizoriščih, pričakujejo najmanj 72 slovenskih avtorjev. V slovenskem programu s skupno 250 dogodki je poudarek na poeziji in filozofiji ter poglobljenem branju v dobi zaslonov. "Dolgo smo si želeli, da bi lahko enkrat v središče Frankfurta postavili poezijo. Iskanje nas je privedlo do dežele, ki pooseblja poezijo. To je Slovenija. Vemo, da nas v Frankfurtu čaka odličen program," je za Radio Slovenija povedal direktor sejma.

Med razlogi, da se Slovenija na sejmu predstavlja s poezijo, je to, da že obstaja veliko prevodov slovenske poezije v nemški jezik. V ospredju dogajanja bo med drugim letos izdana dvojezična antologija slovenske poezije Mein Nachbar auf der Wolke. Slowenische Lyrik des 20. und 21. Jahrhunderts (Moj sosed na oblaku. Slovenska lirika 20. in 21. stoletja), v katero je uvrščenih 80 pesnic in pesnikov. Mimogrede, Slovenija ima sicer šele kot tretja država častna gostja sejma v programu več avtoric kot avtorjev in je tudi šele tretja slovanska častna gostja – po Poljski in Rusiji.

Letošnja častna gostja s skupno 250 sejemskimi dogodki
FKS bi po obsegu prizorišča dogajanja lahko primerjali z razstaviščem, sestavljenim iz več letaliških hal. Čeprav se Slovenija predstavlja s skupno 250 dogodki, je to zgolj 10 odstotkov vseh letošnjih sejemskih dogodkov. Sejem z obiskovalci in razstavljavci, ki prihajajo iz več kot 120 držav, "deluje kot izziv, ki ga v slovenskem športu lahko primerjamo s planiško letalnico", je poudaril sokurator slovenskega častnega gostovanja Miha Kovač. "Seveda verjamem, da bomo to uspešno izvedli, a tako kot mislim, da je nekoč dejal Primož Peterka: 'Tisti, ki stoji na vrhu planiške skakalnice in ga ni strah, je nor.' Tako tudi če nas ne bi bilo strah pred letošnjim dogodkom, bi seveda bili nori," je še dodal.

Nemška književna nagrada v roke avstrijskega pisatelja
Na predvečer uradnega odprtja sejma so nemško književno nagrado, ki jo od leta 2005 podeljuje Združenje nemških založnikov in knjigotržcev, podelili avstrijskemu pisatelju Toniu Schachingerju za šolski roman Echtzeitalter. Za nagrado, ki velja za eno najpomembnejših nagrad v knjižni industriji, se je letos potegovalo 196 romanov 113 založnikov iz Nemčije, Avstrije in Švice. Schachinger se je rodil leta 1992 v New Delhiju kot sin avstrijskega diplomata in mehiško-ekvadorske umetnice. V romanu se posveča svojim šolskim časom v dunajski šoli Theresianum in poskrbi za virtualno nadaljevanje dela Friedricha Torberga Der Schüler Gerber iz leta 1930.

Sejem zasenčen z vojno na Bližnjem vzhodu
V dneh pred odprtjem sejma so sicer v javnosti odmevale spremembe programa v podporo Izraelu in izjave direktorja sejma, ki je Hamasov napad označil za "barbarsko teroristično vojno proti Izraelu" in napovedal več sejemskega prostora za judovske glasove. Posledično sta sodelovanje na sejmu odpovedali društvo založnikov Združenih arabskih emiratov in Arabsko društvo založnikov v Egiptu, sodelovanje pa je odpovedal tudi v Kranju živeči alžirski pisatelj Said Khatibi.

Sorodna novica Književnost znova predmet političnih delitev. Said Khatibi: Arabski pisatelji niso teroristi.

Nekaj dni pred začetkom sejma je bila naznanjena tudi preložitev nagrade palestinski pisateljici Adanii Šibli, ki jo podeljuje Združenje za spodbujanje literature iz Afrike, Azije in Latinske Amerike LitProm. Iz združenja so ob tem sporočili, da iščejo ustrezen okvir za podelitev nagrade, namenjene avtoricam z globalnega Juga in da podelitev nagrade Šibli "ni bila nikoli vprašljiva".

“To ni naša odločitev, ampak odločitev komisije za nagrade. Kot sem rekel, poskušamo avtorico zavarovati pred žalitvami. Ta tema trenutno zelo razvnema. Zelo pomembno se mi zdi poudariti literarno kakovost knjige, vendar pa to zaradi politike in sovražnih množic ni mogoče. Res si želimo zaščititi avtorico," je dejal Boos, ki pa ni le direktor frankfurtskega sejma, temveč tudi predsednik upravnega odbora združenja LitProm.

Odločitev je v odprtem pismu obsodilo 600 podpisnikov, med drugim so ga podpisali nobelovca Abdulrazak Gurnah in Olga Tokarczuk, Pankaj Mishra, William Dalrymple, Colm Toibin ter Naomi Klein. V pismu so poudarili, da se s preložitvijo nagrade "zapira prostor za palestinski glas". Preložitev podelitve nagrade sta obsodila tudi slovenski in berlinski PEN, v obeh organizacijah so prepričani, da bi lahko bila podelitev nagrade priložnost za enotni, izraelski in palestinski poziv k prekinitvi ognja in k miru.

Vrečko: Zgolj umikanje problema iz našega vidnega polja
Na dogajanje zadnjih dni se je odzvala tudi slovenska ministrica za kulturo, ki je poudarila, da "kultura in umetnost nikoli ne smeta biti podvrženi izrabljanju v politične namene in ustvarjanju novih delitev. Kultura in umetnost sta tisto družbeno tkivo, ki spodbujata dialog, razumevanje drugega in mnogotere pozicije, pomagata reflektirati zapletene odnose in družbene situacije." Po besedah ministrice je FKS prostor odpiranja dialoga in priložnost, da se znova osvetli trpljenje civilistov v tej in drugih vojnah.

Dodala je, da je sejem tudi priložnost, da se v svet pošljeta sporočilo miru in spoštovanja mednarodnega prava – vključno z Ženevsko konvencijo – ter zahteva po takojšnji humanitarni oskrbi civilnega prebivalstva v Gazi. "Napada Hamasa na izraelske civiliste ne smemo relativizirati. A če se ne bomo začeli pogovarjati o urejanju položaja Palestincev, se bo spirala nasilja le še poglabljala. Odpovedi že napovedanih dogodkov ne prispevajo k reševanju problema, temveč ga samo umikajo z našega vidnega polja in s tem povzročajo samo še dodatno nezadovoljstvo," je še opozorila Asta Vrečko.

Država za častno gostovanje namenja sedem milijonov evrov
Med novostmi letošnjega FKS-ja je Srečanje z avtorji, kjer si bodo lahko obiskovalci predhodno rezervirali termin za avtograme ali fotografiranje z avtorji. Prav tako bodo letos prvič javni dogodki v mestu pod skupnim imenom Bookfest potekali izključno v knjigarnah in knjižnicah. Med novostmi je tudi poseben program za družine, naslovljen Frankfurtski otroški festival.

75. knjižni sejem v Frankfurtu bo spremljalo 6400 predstavnikov medijev, pri čemer naj bi jih 60 odstotkov poročalo o častni gostji. Slovenija bo za projekt častnega gostovanja na letošnjem Frankfurtskem knjižnem sejmu namenila skupno sedem milijonov evrov, ki jih zagotavlja ministrstvo za kulturo. Po letošnjem frankfurtskem sejmu bo Slovenija že v prihodnjem letu država gostja na največjem knjižnem sejmu otroških knjig, ki poteka v Bologni, na kar bo opozorila tudi v teh dneh v Frankfurtu.