Ein Prosit sicer ima kilometrino konkurenčnih festivalov, kot sta denimo Madrid Fusion in Gastronomika, a se je razvil iz precej lokalnega vinskega sejma, šele v zadnjih letih pa prerasel v shajališče največjih kuharskih zvezdnikov sveta – in to le streljaj od slovenske meje.
Vse skupaj se je začelo zares razvijati že v Trbižu, ko so v tamkajšnjih lokalnih hotelih praktično za drobiž kuhali nekateri največji kuharski mojstri, pa je za to sploh malokdo vedel, večerje pa so zapolnili pretežno domačini.
Leta 2019 se je dogodek preselil v Videm in z več sredstvi, več lokacijami in bolj razvito infrastrukturo in piarovsko mašinerijo zares dobil zagon – preden ga je začasno ustavila pandemija.
A že lani so organizatorji dokazali, da imajo moč v Furlanijo pripeljati največje težkokategornike, letos pa vse skupaj prestavili v šesto prestavo. Kar sto kuharskih mojstrov se je zgrnilo nad Videm in okoliške gostujoče postojanke, ki so v pestih dneh zakuhali dobrih 60 večerij – večina od teh je bila razprodana.
Za razliko od večine ostalih dogodkov, kjer največji kuharski mojstri zaračunajo mastne denarce za svoj nastop, pridejo na Ein Prosit brezplačno.
Vključno z aktualno številko 1 na seznamu 50 Best Virgiliem Martinezom iz Centrala (Lima) in aktualno številko 1 na seznamu Best Chef Dabizom Munozom iz Diverxa (Madrid).
Mimogrede, večerja slednjega isti večer je bila razprodana v rekordnem času, v vsega 4 minutah, nič kaj dosti nista zaostajali večerji Piazze Duomo, kjer je bilo na voljo le šest plačljivih mest, in večerja na temo riža s Carlom Craccom in Quiquejem DaCosto, ogromno zanimanja je bilo tudi za večerjo z Ano Roš (Hiša Franko, 32. restavracija sveta), Himanshujem Sainijem (Tresind Studio, 11. restavracija sveta) in Riccardom Camaninijem (Lido 84, 7. restavracija sveta).
Popotovanje od Peruja do Japonske
Glede na njihov natrpan urnik, vse dogodke, kongrese in podelitve, ki se jih udeležujejo, je to skoraj malce nerazumljivo, a priča o tem, kako je uspelo snovalcem Ein Prosita ustvariti festival, ki ne pritegne samo množice obiskovalcev in jedcev, željnih izkusiti na enem mestu vse od najboljše perujske gastronomije do najboljše japonske, ampak tudi kuharje same.
Kar nekaj od njih se jih javlja samih, če lahko pridejo, nekateri pridejo samoiniciativno samo, da se družijo s kolegi.
Tu namreč ni nekih razvlečenih predstavitvenih govorov, ki znajo biti zelo utrujajoči in repetitivni, ampak je več prostora namenjeno dejanskemu druženju in spletanju vezi v neformalni postavitvi.
Središče dogajanja je postavljeno v sam star center Vidma, kjer osrednji trg Giacoma Matteottija zavzemajo plakati s portreti vseh sodelujočih, popoldanska postojanka je Osteria Al Cappello, kjer si ob steklenicah furlanskega tokaja in kosih frike izmenjujejo vtise prejšnjega večera novinarji in kuharji, proti večeru pa se vse razpršijo po okoliških restavracijah, ki jih v tem času prevzamejo gostujoči chefi.
Tri zvezdice po dostojnih cenah
Včasih gre za precej ekskluzivno večerjo, kot je bil denimo omakase pop-up Piazze Duomo iz Albe, ene dražjih italijanskih restavracij s tremi zvezdicami, a je Enrico Crippa tu pet ur kuhal za vsega osem jedcev, cena menija pa je bila z vinom vred 180 evrov (v njegovi matični restavraciji se podobna ponudba začenja pri 480 evrih).
Ali pa kosilo presenečenja za novinarje kuha Dabiz Munoz. Lahko se podate na popotovanje po Peruju s Pio Leon (Central in Kjolle), Mitsuharom Tsumuro (Maida) in Jaimejem Pesaquejem (Mayta), na večerjo z ognjem (Don Julio iz Argentine in Mauro Cedroni iz Italije) ali pa na mehiško tacos fiesto (Quintonil, KOL, COME, La Docena, Hiša Franko).
Številne kombinacije chefov so se izkazale za izredno posrečene, poparčkani po slogih, filozofijah in zgodbah, tako da so se pogosto v kuhinji zabavali skoraj še bolj kot gostje za mizo.
Tudi ti se niso mogli pritoževati, saj so se cene večerij gibale tam nekje od 90 do 180 evrov (vse z vini), za mnoge pa je bilo to prvič, da so se spoznali s kuhinjo velikanov svetovne gastronomije, od Urugvaja do Japonske, od Argentine do Švedske, od Brazilije do Dubaja, od Španije do Mehike.
Če naštejemo samo nekaj tistih odmevnejših imen, ki so se na Ein Prositu zbrali letos – Massimiliano Alajmo, Massimo Bottura (kot gost presenečenja na eni od večerij z Gucci Osterio), Manu Buffara, Quique DaCosta, Diego Rossi, Jorge Vallejo, Santiago Lastra, Zaiyu Hasegawa, dvojčka Sühring, Himanshu Saini, Bruno Verjus, Alvaro Clavijo, Riccardo Camanini, Niko Romito, Atsushi Tanaka, Pablo Rivero, pa tudi Ana Roš, ki se je izkazala kot najbolj angažirano, saj je kuhala prav vsak dan.
Sklepno dejanje na Gardskem jezeru
Ob robu vsega skupaj so potekali še številni drugi dogodki, od vinskih degustacij nekaterih res velikih etiket do glasbenih performansov, združenih s predstavitvijo dela s kakavom restavracije Central, od degustacij kaviarja do pop-upov nekaterih največjih miksologov. Ti so nato vsak večer izmenično zasedali tudi bar, kjer so potekale zaključne zabave.
Ein Prosit pa promocijsko ne koristi samo Vidmu, ampak seže dogajanje tudi onkraj tega furlanskega mesta, denimo letos v Trst, kjer je potekala prva gala večerja z največjimi imeni italijanske gastronomije.
Ali pa v Dolenje, kjer je svojo restavracijo L'Argine a Venco gostom odprla Antonia Klugmann, pa čez mejo v Hišo Franko, in vse do Gardskega jezera, kjer je večina tujih udeležencev kulinarično odisejado v ponedeljek sklenila v sedmi restavraciji sveta, Lidu 84.
Skratka, kdor koli je visoki gastronomiji med pandemijo napovedoval neizogibni propad – no, se je motil. Vsekakor pa je izvedba tovrstnega festivala, s tako ambiciozno zastavljenim programom nekaj, česar se pač ne more lotiti vsak.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje