V sredo popoldne bo na Val prikolesarilo dekle, ki je v teh tednih na poti iz Varšave do Turčije. Več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy. Kasia Zwolak na svoji kolesarski dogodivščini po Balkanu lovi predvsem unikatne zgodbe ljudi, ki jih želi nekoč združiti v knjigi.
Kasia Zwolak več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy
“Dekle na kolesu sem jaz … in najverjetneje še zelo veliko drugih deklet, ki po svetu potujejo s kolesom.” Tako se jedrnato in z navdušenjem v glasu, ki se ga nalezeš že po nekaj izgovorjenih besedah, predstavi Kasia, svetlolasa mlada Poljakinja, ki je od srede septembra na poti.
Kasia Zwolak na svoji kolesarski avanturi po Balkanu lovi predvsem zgodbe, unikatne zgodbe ljudi; nekoč jih želi združiti v knjigi.
Nikoli ne potujem zaradi države same, vedno zaradi ljudi. Vsak od nas ima namreč svojo zgodbo.
Nekatere je že napisala in objavila, nekatere so napisane samo napol, nekatere so še vedno v njeni glavi. “Na koncu bi jih rada vse zbrala v knjigi,” se ji je zareklo … potem pa je gostobesedno nadaljevala, da bo knjiga napisana v dveh jezikih – angleščini in poljščini.
V Sloveniji je ostala šest dni. “Neverjetnih šest dni,” se je namuznila. Večino časa, ki ga je preživela v Sloveniji, je bila v Kungoti pri prijatelju Petru. Med drugim ji je pokazal nekaj čudovitih točk v okolici – v spominu ji bo ostal, pravi, sprehod do slapa sredi gozda …
Na neki jasi sva naletela na dva gozdarja. Bila sta sredi kosila. Povabila sta naju, naj prisedeva … Le kdo bi zavrnil povabilo na gobovo juho sredi zimskega gozda?! Eden izmed njiju me je zbodel, zakaj kolesarim sredi zime, pa mu je drugi odgovoril namesto mene: “Ker vsi preostali to počnejo poleti!”
Kasia v Sloveniji
foto: Kasia Zwolak
Priletna Peggy in roza lak za nohte
Kasia svoje kolo kliče kar Peggy, pravi, da je ‘ona’ in da je stara poldrugo desetletje. “Za na pot nisem hotela novih stvari. Če imaš kaj novega, si še toliko bolj v skrbeh, da ti bodo to ukradli.” Potem sva v pogovoru preiskali vso njeno prtljago. Šest potovalnih torb tovori s sabo do Sredozemlja, marsikaj ji je odveč, je priznala, a nekaj stvari je vendarle nepogrešljivih. Pričakovala sem, da bo na plano privlekla kakšno rezervno zračnico, slušalke … nikakor pa ne …
… rekla bi, da je najljubši del moje kolesarske opreme roza lak za nohte …
Na poti od Varšave do Istanbula se še najbolj veseli Sarajeva, pa tudi držav, o katerih ne ve ničesar. Na primer Črne gore. “Morda me je tega neznanja lahko sram, a na drugi strani gledam na svojo nevednost kot na privilegij. Kot nepopisan list namreč laže vsrkaš vse, kar ti prečka pot, brez predsodkov si, brez pričakovanj.”
V ponedeljek je Kasia že prikolesarila na Hrvaško. Njen načrt je, da doseže Atene. Potem bo videla, kam jo bo klicalo naprej – morda v Istanbul, morda v Ciper, morda v Izmir in naprej na Bližnji vzhod …
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kasia Zwolak
09.12.2015
V sredo popoldne bo na Val prikolesarilo dekle, ki je v teh tednih na poti iz Varšave do Turčije. Več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy. Kasia Zwolak na svoji kolesarski dogodivščini po Balkanu lovi predvsem unikatne zgodbe ljudi, ki jih želi nekoč združiti v knjigi.
Kasia Zwolak več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy
“Dekle na kolesu sem jaz … in najverjetneje še zelo veliko drugih deklet, ki po svetu potujejo s kolesom.” Tako se jedrnato in z navdušenjem v glasu, ki se ga nalezeš že po nekaj izgovorjenih besedah, predstavi Kasia, svetlolasa mlada Poljakinja, ki je od srede septembra na poti.
Kasia Zwolak na svoji kolesarski avanturi po Balkanu lovi predvsem zgodbe, unikatne zgodbe ljudi; nekoč jih želi združiti v knjigi.
Nikoli ne potujem zaradi države same, vedno zaradi ljudi. Vsak od nas ima namreč svojo zgodbo.
Nekatere je že napisala in objavila, nekatere so napisane samo napol, nekatere so še vedno v njeni glavi. “Na koncu bi jih rada vse zbrala v knjigi,” se ji je zareklo … potem pa je gostobesedno nadaljevala, da bo knjiga napisana v dveh jezikih – angleščini in poljščini.
V Sloveniji je ostala šest dni. “Neverjetnih šest dni,” se je namuznila. Večino časa, ki ga je preživela v Sloveniji, je bila v Kungoti pri prijatelju Petru. Med drugim ji je pokazal nekaj čudovitih točk v okolici – v spominu ji bo ostal, pravi, sprehod do slapa sredi gozda …
Na neki jasi sva naletela na dva gozdarja. Bila sta sredi kosila. Povabila sta naju, naj prisedeva … Le kdo bi zavrnil povabilo na gobovo juho sredi zimskega gozda?! Eden izmed njiju me je zbodel, zakaj kolesarim sredi zime, pa mu je drugi odgovoril namesto mene: “Ker vsi preostali to počnejo poleti!”
Kasia v Sloveniji
foto: Kasia Zwolak
Priletna Peggy in roza lak za nohte
Kasia svoje kolo kliče kar Peggy, pravi, da je ‘ona’ in da je stara poldrugo desetletje. “Za na pot nisem hotela novih stvari. Če imaš kaj novega, si še toliko bolj v skrbeh, da ti bodo to ukradli.” Potem sva v pogovoru preiskali vso njeno prtljago. Šest potovalnih torb tovori s sabo do Sredozemlja, marsikaj ji je odveč, je priznala, a nekaj stvari je vendarle nepogrešljivih. Pričakovala sem, da bo na plano privlekla kakšno rezervno zračnico, slušalke … nikakor pa ne …
… rekla bi, da je najljubši del moje kolesarske opreme roza lak za nohte …
Na poti od Varšave do Istanbula se še najbolj veseli Sarajeva, pa tudi držav, o katerih ne ve ničesar. Na primer Črne gore. “Morda me je tega neznanja lahko sram, a na drugi strani gledam na svojo nevednost kot na privilegij. Kot nepopisan list namreč laže vsrkaš vse, kar ti prečka pot, brez predsodkov si, brez pričakovanj.”
V ponedeljek je Kasia že prikolesarila na Hrvaško. Njen načrt je, da doseže Atene. Potem bo videla, kam jo bo klicalo naprej – morda v Istanbul, morda v Ciper, morda v Izmir in naprej na Bližnji vzhod …
Stanovanjski zakon bi moral v tem času že v drugo javno obravnavo. Med drugim bi, kot je napisan, omogočil dvig najemnin in na drugi strani ustrezno povečanje subvencij vsem, ki si dviga ne bi mogli privoščiti. Združenje stanovanjskih skladov v okviru Gospodarske zbornice Slovenije je takoj po odstopu premierja poslanskim skupinam poslalo prošnjo vsaj za zvišanje točke neprofitne najemnine in na drugi strani subvencij. Prošnja je že tretja od 2016. Stanovanjski skladi namreč z zdajšnjo neprofitno najemnino pogosto ne morejo pokriti niti stroškov lastnega delovanja, kaj šele da bi gradili nove soseske. Katere rešitve so nujne? Ali vemo, kakšen bi bil obljubljeni sistemski vir za stanovanjsko politiko? Kaj se dogaja Ljubljani, kjer bodo na trgu kmalu ponujena razkošna stanovanja, javnih najemnih pa bo vedno premalo? O tem se je z direktorjem JJS MOL Sašom Rinkom pogovarjala Maja Derčar.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Za skrajšan 5 urni delovnik se je odločila mama enega otroka IB, ki je trenutno še na porodniški, a jo že sedaj skrbi, da jo bo delodajalec, tako kot njene kolegice v podobni situaciji, razporedil v popoldansko izmeno med 15 in 20 uro ali pa med 14 in 19 uro.
Za enakopravno zastopanost spolov na vseh področjih družbe si prizadevamo že dolgo vrsto let, a celo v tako imenovanih razvitih državah se jih z dejansko enakopravnostjo lahko pohvali zgolj zelo skromna peščica. To velja tudi za področje znanosti in raziskav, področje, ki ustvarja novo znanje, s tem odpira nove perspektive in ima zato izreden vpliv na prihodnost vseh nas. Zato je toliko pomembneje, da se potenciali v znanosti ne izgubljajo zaradi – pogosto nezavednih – predsodkov in ustaljenih praks. Ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti se je realnim pogojem za uspešno kariero znanstvenic in raziskovalk v Sloveniji posvetila Nina Slaček.
Foto: pixabay/jarmoluk
Po zakonu o pacientovih pravicah imajo tudi bolniki pravico do primerne kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, ki mora biti poleg tega seveda še dostopna. A čakalne dobe so že vrsto let zelo pereč problem in kljub številnim ukrepom in usmerjanju dodatnih sredstev želenih učinkov ni, še več, pokazalo se je, da podatki o čakalnih dobah, ki so na voljo, sploh ne držijo in da je skoraj polovica čakalnih seznamov neresničnih in neažurnih, kar seveda povzroča bolnikom precejšnje težave, pa tudi nezadovoljstvo. S kakšnimi pritožbami vse se sooča varuhinja pacientovih pravic pa Snežana Ilijaš.
Pred tremi tedni je bila za predsednico uprave največjega naftnega trgovca imenovana Nada Drobne Popovič, ki si je po statutu družbe sama izbrala sodelavce. Poleg nje in delavske predstavnice bosta v upravi še Matija Bitenc in Jože Bajuk. Uprava se je danes predstavila javnosti.
Njeni člani bodo sledili sprejeti strategiji do 2022. Razlika s prejšnjo upravo bo le, da zdajšnja ne bo izvedla prevzema avtobusnega podjetja Nomago, ki ga bodo očitno kupile Slovenske železnice. Rast Petrola bo takšna, da bo kazalnik dolga glede na kosmati dobiček med 1,5 in 2,0. Kosmati dobiček EBITDA bo letos presegel 200 mio evrov, kar je zelo ambiciozen načrt. Poslovnih skrivnosti okrog prevzema hrvaškega Croduxa, s katerim bi Petrol dobil še 60 črpalk (tako je načrtovala tudi prejšnja Berločnikova uprava) nova uprava ne razkriva.
Tisto, kar je slaba popotnica za notranjo legitimnost – to je za zaupanje znotraj Petrola - je dejstvo, da je Nada Drobne Popović pokazala vrata prejšnji upravi, pri tem pa se ni izločila iz postopkov in pogovorov z njo, če je vedela, da ima sama ambicijo voditi upravo ali biti v njej. V Združenju nadzornikov Slovenije so zato izdali stališče o upravljanju nasprotij interesov pri prehodu člana iz organa nadzora v organ vodenja.
V Četrkovo jutranjo rubriko Po Sloveniji z dopisniki se nam je oglasila Aljana Jocif. Med drugim smo spoznali dijaka 3. letnika Gimnazije Kranj, Dominika Podlogarja, ki je napisal Sonetni venec.
Vlada je potrdila načrt upravljanja turističnih kapacitet v lasti države. Nekateri se veselijo večjega reda v turizmu, konsolidacije in sinergij. Profesorica Ljubica Knežević z ljubljanske ekonomske fakultete opozarja edino, da je Slovenija za to skoraj malo prepozna: »Časovni vidik je z mojega stališča zelo pomemben, ker ta rast v turizmu, ki smo jo imeli v zadnjih letih, ne bo trajala večno.«
Najde se tudi precej kritičnih glasov: tistih, ki države a priori ne marajo v turizmu, tistih, ki v potezi vidijo polje za politični plen. Ne preseneča, da bodo z ustanovitvijo turističnega holdinga nastale nove službe, med drugim v upravnem odboru holdinga. In povsem gotovo je, da bodo ljudje v njem znova takšni, ki bodo blizu vsakokratni vladajoči politiki. Največja ovira do uresničitve tega političnega projekta pa je lahko pridobivanje dovoljenja Agencije za varstvo konkurence. Lakmusov papir bo že odločitev, ki jo agencija sprejema v zvezi s podržavljenjem Term Olimia.
Na kulturni praznik v Veliki čitalnica NUKa na ogled postavljajo Prešernove rokopise ter tiskane in prevodne izdaje Zdravljice dr. Franceta Prešerna. O tem nam je več povedal Žiga Cerkvenik, sodelavec NUKa, s katerim smo nekatere izdaje tudi prelistali.
Predstavniki zdravniške stroke so ministru za okolje in prostor Simonu Zajcu predali 593 podpisov zdravnikov in zobozdravnikov iz vse države, ki pozivajo k zavarovanju okolja v občini Kanal ob Soči pred dodatnim onesnaženjem. Izpostavili so nevarnost, ki jo predstavlja kombinacija pretekle in sedanje onesnaženosti zaradi Salonita Anhovo. Marko Rozman se je pogovarjal s predsednikom uprave Salonit Anhovo, Julijanom Fortunatom in dr. Metodo Dodič Fikfak
Obiskovanje slovenskih gora, lani jih je obiskalo 1, 7 milijona ljudi, je vse bolj priljubljeno. Z večjim obiskom narašča tudi število gorskih nesreč. Gore postajajo cilj neizkušenih, slabo pripravljenih, pomanjkljivo opremljenih , včasih tudi nevednih obiskovalcev, med katerimi so tudi tujci. Gorski turizem je pomemben del Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma. Planinska zveza Slovenije, Gorska reševalna zveza Slovenije, STO in drugi turistični ponudniki se zato povezujejo v želji, da bi bilo obiskovanje gora čim bolj varno. Na prvem mestu so prave informacije in obveščanje, zanje bodo morali poskrbeti tudi turistični ponudniki. Tako kot Planinska zveza Slovenije zaenkrat z markacisti še sama skrbi za vzdrževanje planinskih poti.
RTV Slovenija je v sodelovanju z radijskimi napovedovalci, lektorji in fonetiki objavila novo spletno stran Govorni pomočnik. Želimo še izboljšati raven zborne izreke v naši radijski in televizijski hiši in ponuditi pomoč vsem, ki jih jezik zanima. Nastal iz interne potrebe, vsa leta namreč fonetiki izdajajo opozorila o izgovoru, pred desetimi leti so prišli na idejo o konkretnem programu. Velikokrat se namreč pri novih besedah, imenih težko znajdemo pri izgovorjavi, naglasih. Sčasoma je ta program postal dostopen tudi širši javnosti.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Gorski reševalci so letos pomagali že 46-krat. Januarja so opravili tretjino več posredovanj kot lani v enakem času, vsak teden je v gorah ugasnilo eno življenje. Statistika ni spodbudna. Priporočila, nasveti, in opozorila ne zaležejo, gorski reševalci pa so vse bolj obremenjeni. Komentar je pripravila Aljana Jocif.
Ljubljana se s Plečnikovim opusom poteguje za vpis na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Projekt vodi Ministrstvo za kulturo, nominacija pa je bila oddana 29.1. 2020, s čimer je vključena v evalvacijski ciklus 2020-2021. To pomeni, da jo bo Odbor za svetovno dediščino prvič obravnaval na svojem zasedanju julija 2021.
Nominacija vključuje spomeniško območje, ki je nastalo v strnenem obdobju med obema svetovnima vojnama kot rezultat dela arhitekta Jožeta Plečnika. Arhitekt je pri svojih zasnovah izhajal iz že grajenega mesta ter ga, upoštevajoč njegove kvalitete, topografske danosti prostora in arhitekturne dosežke preteklih dob, povezal in nadgradil v prepoznavno celoto, ki jo danes imenujemo tudi “Plečnikova Ljubljana”.
Šest sestavnih delov serije obsega vodno os mesta (nabrežja Ljubljanice z mostovi, od Trnovskega pristana do Zapornice), kopensko os (Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda), ureditev arheološkega parka (Rimski zid), kompleks mesta mrtvih (Plečnikove Žale – vrt vseh svetih) ter cerkvi v ruralnem (c. sv. Mihaela) in delavskem predmestju (c. sv. Frančiška Asiškega).
Plečnikovega stadiona na seznamu ni zato, pravijo na Ministrstvu za kulturo RS, ker naj ne bi izpolnjeval vsebinskih kriterijev za vpis, obenem pa ne izpolnjuje niti zahtev po integriteti, nima upravljalskega sistema, stanje ohranjenosti je neustrezno. Kaj je temu botrovalo in kaj o tem meni umetnostni zgodovinar in eden največjih poznavalcev Plečnikovih del in življenja, dr. Peter Krečič pa v prispevku oz. posnetku. Z dr. Krečičem se je pogovarjala Liana Buršič
Za večni Rim velja, da mu vladata blišč in beda. Najhujše žrtve ostre družbene razmejitve so brezdomci, ki jih je v Rimu okrog 8000. Toda nekateri med njimi, ki so živeli pod stebrišči pred Vatikanom, so to zimo bogatejši za gosposko palačo. Ta bi bila morala postati hotel - toda papež Frančišek jo je nedavno namenil največjim rimskim revežem.
Le še nekaj ur je do izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije. Ker sta obe strani potrdili izstopni dogovor, večjih sprememb vsaj do konca tega leta v odnosih ne bo. O tem smo se pogovarjali z britansko veleposlanico v Sloveniji.
Širjenje novega koronavirusa že vpliva tudi na gospodarstvo, pa ne le na Kitajskem, ampak tudi drugod po svetu. Tudi slovenska podjetja, ki poslujejo s Kitajsko, na nove razmere niso imuna, proizvodnja in poslovanje sta marsikje ustavljena. Pred kratkim se je s Kitajske vrnil Andrej Boštjančič, direktor podjetja Softnet, ki je z lastnim naprednim mednarodnim telekomunikacijskim omrežjem prisotno tudi na Kitajskem in Filipinih, v Hong Kongu, Vietnamu in Singapurju. In čeprav je Šanghaj, kjer je njihovo kitajsko predstavništvo, okoli 800 kilometrov oddaljeno od žarišča epidemije v Vuhanu, se je že pred njegovim odhodom tudi tam čutilo prve vplive na poslovanje. O pogledu slovenskega podjetnika na dogajanje na Kitajskem in posledicah, ki bodo sledile, se je z Andrejem Boštjančičem pogovarjala Andreja Čokl.
