V sredo popoldne bo na Val prikolesarilo dekle, ki je v teh tednih na poti iz Varšave do Turčije. Več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy. Kasia Zwolak na svoji kolesarski dogodivščini po Balkanu lovi predvsem unikatne zgodbe ljudi, ki jih želi nekoč združiti v knjigi.
Kasia Zwolak več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy
“Dekle na kolesu sem jaz … in najverjetneje še zelo veliko drugih deklet, ki po svetu potujejo s kolesom.” Tako se jedrnato in z navdušenjem v glasu, ki se ga nalezeš že po nekaj izgovorjenih besedah, predstavi Kasia, svetlolasa mlada Poljakinja, ki je od srede septembra na poti.
Kasia Zwolak na svoji kolesarski avanturi po Balkanu lovi predvsem zgodbe, unikatne zgodbe ljudi; nekoč jih želi združiti v knjigi.
Nikoli ne potujem zaradi države same, vedno zaradi ljudi. Vsak od nas ima namreč svojo zgodbo.
Nekatere je že napisala in objavila, nekatere so napisane samo napol, nekatere so še vedno v njeni glavi. “Na koncu bi jih rada vse zbrala v knjigi,” se ji je zareklo … potem pa je gostobesedno nadaljevala, da bo knjiga napisana v dveh jezikih – angleščini in poljščini.
V Sloveniji je ostala šest dni. “Neverjetnih šest dni,” se je namuznila. Večino časa, ki ga je preživela v Sloveniji, je bila v Kungoti pri prijatelju Petru. Med drugim ji je pokazal nekaj čudovitih točk v okolici – v spominu ji bo ostal, pravi, sprehod do slapa sredi gozda …
Na neki jasi sva naletela na dva gozdarja. Bila sta sredi kosila. Povabila sta naju, naj prisedeva … Le kdo bi zavrnil povabilo na gobovo juho sredi zimskega gozda?! Eden izmed njiju me je zbodel, zakaj kolesarim sredi zime, pa mu je drugi odgovoril namesto mene: “Ker vsi preostali to počnejo poleti!”
Kasia v Sloveniji
foto: Kasia Zwolak
Priletna Peggy in roza lak za nohte
Kasia svoje kolo kliče kar Peggy, pravi, da je ‘ona’ in da je stara poldrugo desetletje. “Za na pot nisem hotela novih stvari. Če imaš kaj novega, si še toliko bolj v skrbeh, da ti bodo to ukradli.” Potem sva v pogovoru preiskali vso njeno prtljago. Šest potovalnih torb tovori s sabo do Sredozemlja, marsikaj ji je odveč, je priznala, a nekaj stvari je vendarle nepogrešljivih. Pričakovala sem, da bo na plano privlekla kakšno rezervno zračnico, slušalke … nikakor pa ne …
… rekla bi, da je najljubši del moje kolesarske opreme roza lak za nohte …
Na poti od Varšave do Istanbula se še najbolj veseli Sarajeva, pa tudi držav, o katerih ne ve ničesar. Na primer Črne gore. “Morda me je tega neznanja lahko sram, a na drugi strani gledam na svojo nevednost kot na privilegij. Kot nepopisan list namreč laže vsrkaš vse, kar ti prečka pot, brez predsodkov si, brez pričakovanj.”
V ponedeljek je Kasia že prikolesarila na Hrvaško. Njen načrt je, da doseže Atene. Potem bo videla, kam jo bo klicalo naprej – morda v Istanbul, morda v Ciper, morda v Izmir in naprej na Bližnji vzhod …
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kasia Zwolak
09.12.2015
V sredo popoldne bo na Val prikolesarilo dekle, ki je v teh tednih na poti iz Varšave do Turčije. Več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy. Kasia Zwolak na svoji kolesarski dogodivščini po Balkanu lovi predvsem unikatne zgodbe ljudi, ki jih želi nekoč združiti v knjigi.
Kasia Zwolak več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy
“Dekle na kolesu sem jaz … in najverjetneje še zelo veliko drugih deklet, ki po svetu potujejo s kolesom.” Tako se jedrnato in z navdušenjem v glasu, ki se ga nalezeš že po nekaj izgovorjenih besedah, predstavi Kasia, svetlolasa mlada Poljakinja, ki je od srede septembra na poti.
Kasia Zwolak na svoji kolesarski avanturi po Balkanu lovi predvsem zgodbe, unikatne zgodbe ljudi; nekoč jih želi združiti v knjigi.
Nikoli ne potujem zaradi države same, vedno zaradi ljudi. Vsak od nas ima namreč svojo zgodbo.
Nekatere je že napisala in objavila, nekatere so napisane samo napol, nekatere so še vedno v njeni glavi. “Na koncu bi jih rada vse zbrala v knjigi,” se ji je zareklo … potem pa je gostobesedno nadaljevala, da bo knjiga napisana v dveh jezikih – angleščini in poljščini.
V Sloveniji je ostala šest dni. “Neverjetnih šest dni,” se je namuznila. Večino časa, ki ga je preživela v Sloveniji, je bila v Kungoti pri prijatelju Petru. Med drugim ji je pokazal nekaj čudovitih točk v okolici – v spominu ji bo ostal, pravi, sprehod do slapa sredi gozda …
Na neki jasi sva naletela na dva gozdarja. Bila sta sredi kosila. Povabila sta naju, naj prisedeva … Le kdo bi zavrnil povabilo na gobovo juho sredi zimskega gozda?! Eden izmed njiju me je zbodel, zakaj kolesarim sredi zime, pa mu je drugi odgovoril namesto mene: “Ker vsi preostali to počnejo poleti!”
Kasia v Sloveniji
foto: Kasia Zwolak
Priletna Peggy in roza lak za nohte
Kasia svoje kolo kliče kar Peggy, pravi, da je ‘ona’ in da je stara poldrugo desetletje. “Za na pot nisem hotela novih stvari. Če imaš kaj novega, si še toliko bolj v skrbeh, da ti bodo to ukradli.” Potem sva v pogovoru preiskali vso njeno prtljago. Šest potovalnih torb tovori s sabo do Sredozemlja, marsikaj ji je odveč, je priznala, a nekaj stvari je vendarle nepogrešljivih. Pričakovala sem, da bo na plano privlekla kakšno rezervno zračnico, slušalke … nikakor pa ne …
… rekla bi, da je najljubši del moje kolesarske opreme roza lak za nohte …
Na poti od Varšave do Istanbula se še najbolj veseli Sarajeva, pa tudi držav, o katerih ne ve ničesar. Na primer Črne gore. “Morda me je tega neznanja lahko sram, a na drugi strani gledam na svojo nevednost kot na privilegij. Kot nepopisan list namreč laže vsrkaš vse, kar ti prečka pot, brez predsodkov si, brez pričakovanj.”
V ponedeljek je Kasia že prikolesarila na Hrvaško. Njen načrt je, da doseže Atene. Potem bo videla, kam jo bo klicalo naprej – morda v Istanbul, morda v Ciper, morda v Izmir in naprej na Bližnji vzhod …
Decembrska nakupovalna mrzlica v teh dneh dosega vrhunec. Mnogi pred prazniki nakupujejo še zadnja darila za svoje bližnje in prijatelje, zaradi česar je gneča v trgovinah in nakupovalnih centrih večja kot običajno. Zadnji dnevi veselega decembra tako za marsikoga, ki išče in nakupuje darila v zadnjem trenutku, niso prav nič veseli, ampak precej stresni. Več o tem, kako se izogniti stresu in pritisku pri nakupu daril v teh zadnjih decembrskih dneh, nam je povedala psihologinja Mateja Videčnik. Z njo se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić
YHD Društvo za teorijo in kulturo hendikepa, Sonček - Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije, Društvo distrofikov Slovenije in Zveza paraplegikov Slovenije so na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naslovili apel glede izboljšav izvajanja zakona o osebni asistenci. Kot dolgoletni izvajalci čutijo dolžnost in zavezo, da opozarjajo ter vztrajajo pri odpravi pomanjkljivosti, anomalij in možnosti zlorab – tako vsebinskih kot tudi finančnih, so zapisali v apelu. Prispevek Petre Medved.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kdo je tujec, drugačnež ? Kdo vse se ne stopi s sliko povprečja – varne sredine? Kako nas oblikuje in spreminja okolica? Kaj oziroma kje je dom? Projekt Multivizija: multimedijsko, plesno in gledališko usposabljanje za ranljive skupine je evropski projekt, ki ga izvaja Zavod APIS v partnerskem konzorciju, sofinancirata pa ga EU iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. V projektu so želeli usposobiti pripadnike ranljivih družbenih skupin, zlasti gibalno ovirane, migrante in priseljence na področju fotografije, videa, zvoka, plesa in gledališke igre s poudarkom na gledališču zatiranih. Leto dni intenzivnega usposabljanja na teh umetniških področjih se končuje danes z multimedijsko interaktivno predstavo Vse, kar sem, predstavo, ki osmišlja način bivanja vsakega izmed nas.V hiši na Rakovi Jelši v Ljubljani je bila Petra Medved. Foto: Manca Juvan.
Živilska industrija pomembno vpliva na prehransko politiko in na zdravje celotne populacije državljanov. Med drugim je pri brezalkoholnih pijačah in pekovskih izdelkih že začela je izvajati samo regulatorne zaveze odgovornosti, kot sta zmanjševanje vsebnosti dodanega sladkorja v brezalkoholnih pijačah in mlečnih izdelkih ter zmanjševanje soli in povečevanje vsebnosti polnozrnatih sestavin v pekovskih izdelkih. Več v prispevku Jernejke Drolec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V tokratni sobotni jutranji rubriki KIKS – Kratka informativna koristna slovenščina se bomo lotili jezikovne dileme, ki se velikokrat pojavi. Nekaj primerov iz aktualnega časa: Smo ves december preživeli v veselem vzdušju ali cel december? In že takoj, še dobro se ni ohladil, zmazali ves božični kolač ali cel kolač? Se zdaj cel svet vrti okoli potrošnje ali se vrti ves svet? Ta vprašanja je Mojca Delač zastavila dr. Alenki Jelovšek, raziskovalki na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša.
Danes poteka konferenca z naslovom Mladost (je) ni norost: Duševno zdravje mladih. Pripravil jo je javni zavod Mladi zmaji. Na tej konferenci je bila predstavljena tudi raziskava Pedagoške fakultete Ljubljana: Dostopnost organiziranih oblik podpore mladim v psihosocialnih in duševnih težavah in konteksti teh težav. Doktorica docentka s področja socialne pedagogike iz ljubljanske Pedagoške fakultete Špela Razpotnik je povedala, da je raziskava med drugim pokazala: »da je mlade sram oziroma strah iskati podporo zaradi občutka, da je psihosocialna stiska ali duševna stiska stigma. Da je to nekaj, o čemer se ne sme govoriti zaradi tega, ker živimo v družbi, ko naj bi se vsi prikazovali kot uspešni, srečni in zadovoljni.« Mladi tudi ne poiščejo pomoči takoj, ko se stiske pojavijo. Iskanje podpore poteka zelo počasi, družine pa tudi nimajo dovolj informacij, kje to podporo iskati. Na vprašanje, ali mladi poiščejo pomoč pri šolski svetovalni službi, je Špela Razpotnik odgovorila: »Na žalost je prevladujoča slika taka, da šola in z njo šolska svetovalna služba ni nek prostor, kjer bi mladi imeli občutek, da lahko dobijo podporo. Šolo dojemajo kot instrumentalizirano, kot da je to nek prostor, kamor prihajajo po ocene, ker se ne splača deliti svojih težav, ker imaš potem zaradi tega še večje težave. Prevladujoča slika je – stiske, ki jih doživljajo, nimajo prostora v šoli, ker jim to lahko prej škodi kot koristi, če v šoli odpirajo stvari s katerimi se soočajo.« Več o raziskavi pa je Špela Razpotnik povedala novinarki Petri Medved. Foto: Petra Medved
Združenje hematolog Slovenije v sodelovanju s Slovenskim združenjem bolnikov z limfomom in levkemijo L&L je predstavilo nov priročnik Nujna stanja v hematologiji in hkrati opozorilo na dve pereči problematiki v tem segmentu zdravstva.
Pred dnevi je v požaru, ki ga je povzročil vžig adventnega venčka, pogorela hiša v Ložanah pri Mariboru, v požaru pa je življenje izgubil 82-letni moški, ki je bil nepokreten.
Žal tragična novica, ki pa decembra ni tako redka. Namreč, podatki kažejo, da se decembra občutno poveča število požarov.
Evropska komisija je v začetku leta izdelke s kanabinoidom CBD umestila v katalog novih živil, za katera je treba dokazati varno uporabo. Zdravstveni inšpektorat na podlagi tega že nekaj časa izvaja nadzore, zlasti kozmetičnih izdelkov in prehranskih dopolnil, ki so v zadnjem času postali zelo popularni in se oglašujejo za zdravljenje različnih bolezni. Zaradi tega je na trgu, tako med proizvajalci in prodajalci, pa tudi med kupci nastala precejšnja zmeda. Preverili smo, kako je torej s tovrstnimi izdelki pri nas, so prepovedani ali ne.
Skozi Škofljico se vsak dan pelje od 17 do 18 tisoč vozil. V gneči, ki nastaja v času prometnih konic, tičijo tako občani kot vsi tisti, ki se od drugod skozi občino vozijo v Ljubljano. Primer: nekdo, ki se zjutraj na delo vozi iz Kočevja v Ljubljano, potrebuje za 50-kilometrsko pot do Škofljice približno 50 minut, nato pa se lahko s Škofljice do lokacije v Ljubljani prebija še 50 minut, čeprav gre za skoraj petkrat krajšo pot. Rešitve za vsakodnevno prometno gnečo na Škofljici, kot kaže, še lep čas ne bo, saj država ni predvidela denarja za gradnjo dolgo pričakovane obvoznice. Ob tem se postavlja tudi vprašanje onesnaženosti zraka v občini. Župan je naročil meritve, rezultati bodo znani kmalu.
Z Markom Puschnerjem s Točke osveščanja o varni rabi interneta – Safe.si – smo se pogovarjali o pametnih igračah, ki jih kupujemo svojim otrokom ali otrokom prijateljev in znancev, ne da bi jih dobro poznali oz. vedeli, kako delujejo, ko se povežejo s spletom. Še zlasti to zanemarijo dedki in babice, ki želijo le osrečiti vnuke in vnukinje.
Kot smo poročali, je včeraj izbruhnil vulkan Whakaari na Belem otoku na Novi Zelandiji. Oblasti so sporočile, da bodo začele kriminalistično preiskavo o dogodku, a so izjavo popravili, da pravzaprav začenjajo preiskavo okoliščin smrti in poškodb na otoku. Policija tako preiskuje smrti posameznikov na Whakaariju. Teden dni pred izbruhom vulkana, ki je v zasebni lasti, so namreč povečali stopnjo ogroženosti, preiskava pa naj bi med drugim ugotovila, zakaj niso ustavili turističnih izletov na otok. Več o dogajanju profesor Andrej Šmuc z Varavoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
V uredništvo smo prejeli ogorčeno zgodbo bolnika, o tem kako na ljubljanski gastroenterološki kliniki, pacienti, predvsem rakavi bolniki, dobivajo infuzijske terapije kar na hodnikih. Kako se odgovorni pri UKC Ljubljana spopadajo s problematiko in kaj bi bila najhitrejša in najboljša možna rešitev za prostorsko stisko, sta preverila Snežana Ilijaš in Marko Rozman.
Dravograjčanka Anita Kac in Slovenjgradčanka Jadranka Smiljič sta se odločili za nekoliko nenavaden podvig. Skušali bosta preseči trenutni Guinnessov rekord neke Britanke, ki je kvačkala točno 24 ur. Korošici imata posebno taktiko, s katero menita, da jima bo uspelo. Zaupali sta nam jo v našem pogovoru na enem izmed pripravljalnih dogodkov v Slovenj Gradcu, kjer sta kvačkali kape za tamkajšnje brezdomce. Z vsemi tem skušata izpostaviti pomen ročnih del in druženja v sodobnem svetu.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Akcija! Samo še ta hip!« ali pa »Cena izdelka samo 9,99 €!« Se sliši znano? December je mesec, v katerem Slovenci v trgovinah zapravimo več kot v katerem koli drugem mesecu. Zakaj toliko trošimo? Zakaj podlegamo umetno generiranemu prepričanju, da za srečo potrebujemo nove stvari? "Danes je povprečen posameznik vsak dan izpostavljen približno pet tisoč oglasom, ki ga spodbujajo k nakupu novih proizvodov," pove dr. Katja Simončič, raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, ki se je v svoji doktorski nalogi ukvarjala s hitro modo. "Glavni razlog, da je potrošnje več decembra, so prazniki. Ob praznikih je namreč družbena norma, da se obdarujemo. Se pravi, smo nekako že pripravljeni na to, da bomo več trošili v decembru," PA razmišlja predsednik Društva psihologov Slovenije Marko Vrtovec.
