V sredo popoldne bo na Val prikolesarilo dekle, ki je v teh tednih na poti iz Varšave do Turčije. Več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy. Kasia Zwolak na svoji kolesarski dogodivščini po Balkanu lovi predvsem unikatne zgodbe ljudi, ki jih želi nekoč združiti v knjigi.
Kasia Zwolak več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy
“Dekle na kolesu sem jaz … in najverjetneje še zelo veliko drugih deklet, ki po svetu potujejo s kolesom.” Tako se jedrnato in z navdušenjem v glasu, ki se ga nalezeš že po nekaj izgovorjenih besedah, predstavi Kasia, svetlolasa mlada Poljakinja, ki je od srede septembra na poti.
Kasia Zwolak na svoji kolesarski avanturi po Balkanu lovi predvsem zgodbe, unikatne zgodbe ljudi; nekoč jih želi združiti v knjigi.
Nikoli ne potujem zaradi države same, vedno zaradi ljudi. Vsak od nas ima namreč svojo zgodbo.
Nekatere je že napisala in objavila, nekatere so napisane samo napol, nekatere so še vedno v njeni glavi. “Na koncu bi jih rada vse zbrala v knjigi,” se ji je zareklo … potem pa je gostobesedno nadaljevala, da bo knjiga napisana v dveh jezikih – angleščini in poljščini.
V Sloveniji je ostala šest dni. “Neverjetnih šest dni,” se je namuznila. Večino časa, ki ga je preživela v Sloveniji, je bila v Kungoti pri prijatelju Petru. Med drugim ji je pokazal nekaj čudovitih točk v okolici – v spominu ji bo ostal, pravi, sprehod do slapa sredi gozda …
Na neki jasi sva naletela na dva gozdarja. Bila sta sredi kosila. Povabila sta naju, naj prisedeva … Le kdo bi zavrnil povabilo na gobovo juho sredi zimskega gozda?! Eden izmed njiju me je zbodel, zakaj kolesarim sredi zime, pa mu je drugi odgovoril namesto mene: “Ker vsi preostali to počnejo poleti!”
Kasia v Sloveniji
foto: Kasia Zwolak
Priletna Peggy in roza lak za nohte
Kasia svoje kolo kliče kar Peggy, pravi, da je ‘ona’ in da je stara poldrugo desetletje. “Za na pot nisem hotela novih stvari. Če imaš kaj novega, si še toliko bolj v skrbeh, da ti bodo to ukradli.” Potem sva v pogovoru preiskali vso njeno prtljago. Šest potovalnih torb tovori s sabo do Sredozemlja, marsikaj ji je odveč, je priznala, a nekaj stvari je vendarle nepogrešljivih. Pričakovala sem, da bo na plano privlekla kakšno rezervno zračnico, slušalke … nikakor pa ne …
… rekla bi, da je najljubši del moje kolesarske opreme roza lak za nohte …
Na poti od Varšave do Istanbula se še najbolj veseli Sarajeva, pa tudi držav, o katerih ne ve ničesar. Na primer Črne gore. “Morda me je tega neznanja lahko sram, a na drugi strani gledam na svojo nevednost kot na privilegij. Kot nepopisan list namreč laže vsrkaš vse, kar ti prečka pot, brez predsodkov si, brez pričakovanj.”
V ponedeljek je Kasia že prikolesarila na Hrvaško. Njen načrt je, da doseže Atene. Potem bo videla, kam jo bo klicalo naprej – morda v Istanbul, morda v Ciper, morda v Izmir in naprej na Bližnji vzhod …
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kasia Zwolak
09.12.2015
V sredo popoldne bo na Val prikolesarilo dekle, ki je v teh tednih na poti iz Varšave do Turčije. Več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy. Kasia Zwolak na svoji kolesarski dogodivščini po Balkanu lovi predvsem unikatne zgodbe ljudi, ki jih želi nekoč združiti v knjigi.
Kasia Zwolak več tisoč kilometrov dolgo pot premaguje na starem kolesu svojega očeta, kliče ga kar Peggy
“Dekle na kolesu sem jaz … in najverjetneje še zelo veliko drugih deklet, ki po svetu potujejo s kolesom.” Tako se jedrnato in z navdušenjem v glasu, ki se ga nalezeš že po nekaj izgovorjenih besedah, predstavi Kasia, svetlolasa mlada Poljakinja, ki je od srede septembra na poti.
Kasia Zwolak na svoji kolesarski avanturi po Balkanu lovi predvsem zgodbe, unikatne zgodbe ljudi; nekoč jih želi združiti v knjigi.
Nikoli ne potujem zaradi države same, vedno zaradi ljudi. Vsak od nas ima namreč svojo zgodbo.
Nekatere je že napisala in objavila, nekatere so napisane samo napol, nekatere so še vedno v njeni glavi. “Na koncu bi jih rada vse zbrala v knjigi,” se ji je zareklo … potem pa je gostobesedno nadaljevala, da bo knjiga napisana v dveh jezikih – angleščini in poljščini.
V Sloveniji je ostala šest dni. “Neverjetnih šest dni,” se je namuznila. Večino časa, ki ga je preživela v Sloveniji, je bila v Kungoti pri prijatelju Petru. Med drugim ji je pokazal nekaj čudovitih točk v okolici – v spominu ji bo ostal, pravi, sprehod do slapa sredi gozda …
Na neki jasi sva naletela na dva gozdarja. Bila sta sredi kosila. Povabila sta naju, naj prisedeva … Le kdo bi zavrnil povabilo na gobovo juho sredi zimskega gozda?! Eden izmed njiju me je zbodel, zakaj kolesarim sredi zime, pa mu je drugi odgovoril namesto mene: “Ker vsi preostali to počnejo poleti!”
Kasia v Sloveniji
foto: Kasia Zwolak
Priletna Peggy in roza lak za nohte
Kasia svoje kolo kliče kar Peggy, pravi, da je ‘ona’ in da je stara poldrugo desetletje. “Za na pot nisem hotela novih stvari. Če imaš kaj novega, si še toliko bolj v skrbeh, da ti bodo to ukradli.” Potem sva v pogovoru preiskali vso njeno prtljago. Šest potovalnih torb tovori s sabo do Sredozemlja, marsikaj ji je odveč, je priznala, a nekaj stvari je vendarle nepogrešljivih. Pričakovala sem, da bo na plano privlekla kakšno rezervno zračnico, slušalke … nikakor pa ne …
… rekla bi, da je najljubši del moje kolesarske opreme roza lak za nohte …
Na poti od Varšave do Istanbula se še najbolj veseli Sarajeva, pa tudi držav, o katerih ne ve ničesar. Na primer Črne gore. “Morda me je tega neznanja lahko sram, a na drugi strani gledam na svojo nevednost kot na privilegij. Kot nepopisan list namreč laže vsrkaš vse, kar ti prečka pot, brez predsodkov si, brez pričakovanj.”
V ponedeljek je Kasia že prikolesarila na Hrvaško. Njen načrt je, da doseže Atene. Potem bo videla, kam jo bo klicalo naprej – morda v Istanbul, morda v Ciper, morda v Izmir in naprej na Bližnji vzhod …
Častna gostja frankfurtskega knjižnega sejma je Norveška. Med številnimi norveškimi avtorji je na sejmu tudi novinarka in pisateljica Asne Seierstad, ki je napisala knjigo o Andersu Breiviku in njegovem pokolu na Norveškem leta 2011. V Nemčiji so ji večkrat zastavili vprašanje, ali je ni bilo strah, ko je pisala knjigo o Breiviku, da ne bi z njo navdihovala ekstremistov.
Demokrati so se pričakovano oglasili z uničujočo kritiko predsednikove bližnjevzhodne politike, ampak tokrat so izjemno kritični tudi republikanci, ki Trumpu očitajo prenagljenost, nepremišljenost, s katero je popolnoma omajal podobo ameriške verodostojnosti v svetu. Čeprav republikanci in njim naklonjeni opazovalci opozarjajo, da je Trump ves čas napovedoval umik, številni tudi menijo, da Kurdi niso primeren zaveznik, kajti Kurdska delavska stranka velja za teroristično organizacijo, je splošna ocena poenotena. Način, kako so se Združene države umaknile, je kaotičen, sramoten, prava polomija. Washingtonski dopisnik Andrej Stopar je pred mikrofon povabil Mary Beth Long, prvo žensko na položaju pomočnice ameriškega obrambnega ministra in predsednice Visoke skupine zveze NATO, odgovorne za jedrsko politiko zavezništva. Mary Beth Long je visok položaj v obrambnem ministrstvu zasedala v letih od 2007 do 2009, v času ministra Roberta Gatesa in predsednika Georga Busha mlajšega, danes pa je vplivna svetovalka v različnih institucijah.
17. oktober je mednarodni dan boja proti revščini, ki ga je leta 1992 razglasila Organizacija Združenih narodov, da bi opozarjala na problem revščine v svetu in spodbujala dejavnosti za zmanjšanje revščine. Ta se sicer v zadnjih desetletjih zmanjšuje, a v svetovnem merilu sta še vedno dve miljardi ljudi, ki živijo na ali pod robom revščine, zaradi lakote trpi vsak deveti zemljan, zaradi podhranjenosti umre vsako leto 3 miljone otrok.
Matija Mastnak se je oglasil v četrtkovo jutranjo rubriko Po Sloveniji z dopisniki in poročal o uspešnosti celjskega mestnega avtobusa ter izposojevalnice koles.
Dobra ideja običajno dobro mesto najde in tako je mesto na Prvem našel tudi projekt Za vnuke živimo, drevesa sadimo. Povedano drugače: na Veliki Preski bodo v soboto letošnji šestdesetletniki posadili 60 dreves. Želja je, da bi se z dobrim namenom zbralo okroglih 60 tistih, rojenih leta 1959, in tako nadaljevalo uspešen desetletni projekt Abrahamov ključ. Idejni vodja in pobudnik obeh projektov je Jože Kos z Velike Preske, v organizacijo sobotnega dogodka so se vključili njegovi sovaščani in Turistično društvo Polšnik. Sajenje dreves bo spremljala pesem, saj bo vsakemu slavljencu zapela ena od štirih sodelujočih vokalnih skupin, pomagali pa bodo tudi drevesni ministri. Pogovoru Andreje Čokl z Jožetom Kosom še posebej pozorno prisluhnite šestdesetletniki.
Približno 1700 ljudi na leto doživi srčni zastoj, torej tri do pet vsak dan in več kot 60 odstotkov primerov se zgodi doma, kar pomeni, da rešujemo sorodnike, znance, da otroci rešujejo starše. Svetovni dan oživljanja je letos namenjen predvsem izobraževanju otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez se je danes odzval na včeraj objavljene zapise dveh ustavnih sodnikov v ločenih mnenjih k odločitvi ustavnega sodišča glede zakona o tujcih. Sodnik Klemen Jaklič je namreč v ločenem mnenju sodniku Mateju Accettu očital, da je nanj pritiskal, poleg tega pa naj bi se kolegom sodnikom tudi zlagal. Predsednik ustavnega sodišča danes pravi, da gre za nedostojno pisanje, predvsem pa da ni res in da ni prav nobenih razlogov da bi kdo predlagal ali pričakoval odstop sodnika Accetta. O vsem tem se je Jolanda Lebar pogovarjala s predsednikom ustavnega sodišča doktorjem Rajkom Knezom.
Ustavno sodišče je razveljavilo sporni del zakona o tujcih, ki je državnemu zboru omogočal, da ob zaostrenih migracijskih razmerah zapre meje tudi za tiste tujce, ki bi nameravali zaprositi za azil. Odločitev ustavnih sodnikov je bila skoraj soglasna, proti je bil le ustavni sodnik Klemen Jaklič. Pri varuhu človekovih pravic, kjer so pred več kot dvema letoma vložili zahtevo za oceno ustavnosti, odločitev pozdravljajo.
Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je bilo junija lani od vseh aktivnih kmečkih zavarovancev 3. 983 žensk, to je 36,5 % kmečkih zavarovancev. Okoli 20% kmetij pa vodijo gospodarice, torej ženske upravljavke kmetij.
V pogovoru Jernejke Drolec z dvema predstavnicama iz srednje in mlajše generacije lahko iz prve roke izvemo, kako živijo in kakšen je njihov položaj. Prva sogovornica je Milena Benko iz Spodnje Ščavnice, je srednjih let, živi in dela z možem na kmetiji in je nosilka dopolnilne dejavnosti turizem na kmetiji. Druga pa je izjemno zanimiva mlada kmetica in hkrati podjetnica Barbara Lombar iz hribovske kmetije iz Babnega vrta, iz občine Kranj.
Včeraj objavljena odločitev s katero so sodniki razveljavili tisti del zakona o tujcih, ki je policiji dovoljeval, da bi v zaostrenih razmerah, ki bi jih določil državni zbor, zavračala tujce na meji – tudi tiste, ki bi zaprosili za azil – je v ločenih mnenjih prinesel obračun med dvema ustavnima sodnikoma. Ne samo na strokovni. Tudi na osebni ravni. Kaj takega se doslej še ni zgodilo.
Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija je most med javnostjo in javno radiotelevizijo. Odgovarja na vprašanja, pripombe, pritožbe in predloge, pojasnjuje, posreduje, piše mnenja in priporočila, sproža notranje razprave, predvsem pa presoja, ali programski ustvarjalci spoštujejo poklicna merila in standarde. V teh dneh je varuhinja Ilinka Todoróvski na spletnem mestu rtvslo.si objavila svoje septembrsko poročilo, v katerem smo prebrali tudi to, da je prejšnji mesec dobila 136 odzivov in da je bilo pohval več kot običajno. Z Ilinko Todoróvski se je pogovarjala Tatjana Pirc.
Nobelovo nagrado za ekonomijo za leto 2019 bodo prejeli Abhijit Banerjee, Esther Duflo in Michael Kremer. Trojica si je nagrado prislužila za eksperimentalni in učinkoviti pristop v boju proti globalni revščini. Več v pogovoru Urške Jereb z dr Majo Bučar s Fakultete za družbene vede
V Združenih državah Amerike danes praznujejo Kolumbov dan. Izkrcanje španske ekspedicije pod poveljstvom Genovežana Krištofa Kolumba na otoku Guanahani 12. oktobra 1492 velja za odkritje Amerike. Prve omembe praznovanja sežejo v leto 1792, za nacionalni praznik je bil Kolumbov dan razglašen leta 1934, na drugi ponedeljek v oktobru pa ga praznujejo od leta 1971 dalje. A vse manj. Odnos do praznik namreč ni enoznačen. Najbolj ga je »posvojila« italijanska skupnost zaradi Kolumbovega porekla. Določeni protestantski krogi so mu nasprotovali, ker naj bi pretirano poudarjal katolištvo. Potomci skandinavskih narodov so opozarjali, da so Ameriko pred Kolumbom pravzaprav odkrili Vikingi v 10. stoletju. Še največ razlogov za odklanjanje razlage, kakršno še zmeraj najdemo v učbenikih, pa imajo avtohtoni prebivalci Amerike. Prav Kolumbovo odkritje, Genovežan je namreč iskal pot v Indijo, jim je dalo ime Indijanci. A prav za staroselce zanje je bil prihod Evropejcev katastrofa. Naš ameriški dopisnik Andrej Stopar je zato pred mikrofon povabil Dennisa Zotigha iz Nacionalnega muzeja ameriških Indijancev, ki je del največjega muzejskega kompleksa na svetu, Smithsonian Institute iz Washingtona.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Še pred nekaj leti – posebej v času krize – mnogi delodajalci prispevkov niso plačali. Spomnimo na agonijo delavcev Nafte Petrochema, pa na Steklarsko Novo. Je zdaj med njimi tudi Adria Airways? Plačilo prispevkov je vezano na izplačilo plače. Plačo morajo delodajalci pri nas izplačati do 18-ega v mesecu, še isti dan morajo biti obračunani tudi prispevki, v petih dneh – torej najkasneje do 23-ega v mesecu pa morajo biti prispevki tudi plačani. Na finančni upravi pojasnjujejo, da v primeru ko so bile plače izplačane, pa zavezanec ni predložil REK obrazca, uprava začne s postopkom odmere davkov in prispevkov po uradni dolžnosti in izreče sankcijo. Če prispevki niso plačani davčni organ začne s postopkom davčne izvršbe.
Jamski turizem poteka v okolju, ki se je razvijalo več sto tisoč ali celo več milijonov let. Sedanji procesi v podzemlju so v turističnih jamah običajno izredno počasni, mnogokrat tudi povsem drugačni kot v času nastanka jame. Zato so lahko turistične jame izredno ranljivo okolje ter kot take občutljive na turistično dejavnost.
