Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Beseda Emonika v slovenskem prostoru izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške postaje in po izgradnji nove avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še nima. Pogodbo o njeni izgradnji sta pred dobrim desetletjem podpisala takratna predsednika vlade Slovenij in Madžarske. A kot kaže je v tem času propadel že drugi poskus uresničitve tega projekta.
'Emonika' izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške in avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še (vedno) nima.
Beseda Emonika v slovenskem prostoru izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške postaje in po izgradnji nove avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še nima. Pogodbo o njeni izgradnji sta pred dobrim desetletjem podpisala takratna predsednika vlade Slovenij in Madžarske. A kot kaže je v tem času propadel že drugi poskus uresničitve tega projekta.
Tisto, kar smo uspeli izvedeti o novem projektu je, da naj bi gradnjo obeh postaj, torej železniške in avtobusne, ločili od komercialnega dela. Tuj vlagatelj naj bi torej gradil trgovski center, zabavišče in poslovne prostore, država železniško postajo, državno podjetje Slovenske železnice pa avtobusno postajo ob Vilharjevi cesti.
“… kot kaže, ne drži več zaveza, po kateri lahko zasebnik lahko dobi stavbo pravico pri komercialnem delu projekta šele po končanju javnega. Zdaj lahko, kot slišim, investitor svoj del projekta naredi po svoji zamisli, država pa bo lahko v sodelovanju z železnicami zgradila logistični del. To je varianta bi jo lahko imeli že na začetku, to bi bilo najbolj logično. Povsod je investitor v javno infrastrukturo država. V Avstriji so železnice celo največji investitor v državi in hkrati razvijalec mesta”, pravi mestni arhitekt Janez Koželj.
Zakaj smo torej čakali deset in več let. Da spoznamo, da lahko potniški center naredimo sami, da tujega investitorja nikoli nismo potrebovali. Generalnega direktorja Slovenskih železnic Dušana Mesa smo vprašali, ali so pogovori z zasebnim investitorjem zašli v slepo ulico? Pravi, da ne, je pa na nek način potrdil besede podžupana:
“Še vedno se dogovarjamo glede projekta. Res pa je, da iščemo tudi rešitev, da javni del delamo ločeno od zasebnega, prav zato, da se stvari ne komplicirajo, ker je veliko pravnih vprašanj. Treba je vedeti, da projekt Emonika ni projekt države oziroma železnic, ampak je lastnik projekta madžarsko podjetje Trigranit, ki se po novem imenuje Granit Polis in oni so 97 odstotni lastniki projekta. Izvedba, kako se bo stvar odvijala, je odvisna od njih ne pa od države ali od Slovenskih železnic ali mesta. Mi smo vse pogoje izpolnili, celo več, določene obveze smo sprejeli, da bi se projekt nadaljeval. Vendar med njimi še ni dogovora in tudi določene zahteve so kdaj take, ki niso uresničljive.”
Slovenija je torej pred desetletjem in več sklenila pogodbo, ki je očitno ovira za graditev potniškega centra. Če temu ne bi bilo tako, bi danes imeli avtobusno postajo na Vilharjevi cesti, kjer ljudem ne bi bilo treba delati prekrške, da bi lahko vstopili na avtobus, utrujenim gostom pa ne bi bilo treba posedati na robu pločnika. Trg OF in Masarykova cesta bi postala mestni bulvar, s širokim Šmartinskim podvozom, kjer ni bi bilo več cestnega zamaška. Ob njej bi verjetno zgradili pravosodno palačo. Tako pa se zdi, da se pri nas najbolj izplača čakanje in prelaganje vsega na kasnejši čas.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Beseda Emonika v slovenskem prostoru izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške postaje in po izgradnji nove avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še nima. Pogodbo o njeni izgradnji sta pred dobrim desetletjem podpisala takratna predsednika vlade Slovenij in Madžarske. A kot kaže je v tem času propadel že drugi poskus uresničitve tega projekta.
'Emonika' izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške in avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še (vedno) nima.
Beseda Emonika v slovenskem prostoru izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške postaje in po izgradnji nove avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še nima. Pogodbo o njeni izgradnji sta pred dobrim desetletjem podpisala takratna predsednika vlade Slovenij in Madžarske. A kot kaže je v tem času propadel že drugi poskus uresničitve tega projekta.
Tisto, kar smo uspeli izvedeti o novem projektu je, da naj bi gradnjo obeh postaj, torej železniške in avtobusne, ločili od komercialnega dela. Tuj vlagatelj naj bi torej gradil trgovski center, zabavišče in poslovne prostore, država železniško postajo, državno podjetje Slovenske železnice pa avtobusno postajo ob Vilharjevi cesti.
“… kot kaže, ne drži več zaveza, po kateri lahko zasebnik lahko dobi stavbo pravico pri komercialnem delu projekta šele po končanju javnega. Zdaj lahko, kot slišim, investitor svoj del projekta naredi po svoji zamisli, država pa bo lahko v sodelovanju z železnicami zgradila logistični del. To je varianta bi jo lahko imeli že na začetku, to bi bilo najbolj logično. Povsod je investitor v javno infrastrukturo država. V Avstriji so železnice celo največji investitor v državi in hkrati razvijalec mesta”, pravi mestni arhitekt Janez Koželj.
Zakaj smo torej čakali deset in več let. Da spoznamo, da lahko potniški center naredimo sami, da tujega investitorja nikoli nismo potrebovali. Generalnega direktorja Slovenskih železnic Dušana Mesa smo vprašali, ali so pogovori z zasebnim investitorjem zašli v slepo ulico? Pravi, da ne, je pa na nek način potrdil besede podžupana:
“Še vedno se dogovarjamo glede projekta. Res pa je, da iščemo tudi rešitev, da javni del delamo ločeno od zasebnega, prav zato, da se stvari ne komplicirajo, ker je veliko pravnih vprašanj. Treba je vedeti, da projekt Emonika ni projekt države oziroma železnic, ampak je lastnik projekta madžarsko podjetje Trigranit, ki se po novem imenuje Granit Polis in oni so 97 odstotni lastniki projekta. Izvedba, kako se bo stvar odvijala, je odvisna od njih ne pa od države ali od Slovenskih železnic ali mesta. Mi smo vse pogoje izpolnili, celo več, določene obveze smo sprejeli, da bi se projekt nadaljeval. Vendar med njimi še ni dogovora in tudi določene zahteve so kdaj take, ki niso uresničljive.”
Slovenija je torej pred desetletjem in več sklenila pogodbo, ki je očitno ovira za graditev potniškega centra. Če temu ne bi bilo tako, bi danes imeli avtobusno postajo na Vilharjevi cesti, kjer ljudem ne bi bilo treba delati prekrške, da bi lahko vstopili na avtobus, utrujenim gostom pa ne bi bilo treba posedati na robu pločnika. Trg OF in Masarykova cesta bi postala mestni bulvar, s širokim Šmartinskim podvozom, kjer ni bi bilo več cestnega zamaška. Ob njej bi verjetno zgradili pravosodno palačo. Tako pa se zdi, da se pri nas najbolj izplača čakanje in prelaganje vsega na kasnejši čas.
Kakšno je delo reševalcev v času epidemije? Ste opazili, da denimo v Ljubljani, pogosteje slišite sirene reševalnih vozil kot lani? Reševalci v osrednjeslovenski regiji so lani v tem času opravili 2724 intervencij, letos že 119 več. Dnevno imajo na voljo 10 nujnih in 2 nenujni ekipi, ki opravijo od 170 do 220 intervencij. Zakaj jih ljudje kličejo, kakšne so najpogostejši klici na pomoč, se je Helena Lovinčič pogovarjala z vodjo reševalne postaj na ljbuljanskem uKC, mag. Janezom Kramarjem.
Zelo si želijo, da bi to lahko izvedli v živo, a če ne bo šlo drugače, se bodo potrudili tudi na daljavo ali pa bodo začetek usposabljanja zamaknili za teden ali dva. Naučili se bodo prek spleta naročiti knjige iz knjižnice, dobili bodo osnove spletnega bančništva, elektronskega poslovanja uporabe e-uprave ipd. Več o tem Saša Gerčar iz Simbioze.
Slovenija bo v tem mesecu dobila večjo pošiljko cepiva proti covidu 19. Do sedaj je dobivala manj odmerkov, kot jih je naročila in želela. A to je težava vseh držav Evropske unije in širše. Zato se države odločajo za cepilni nacionalizem in individualizem. O proizvodnji in razdeljevanju cepiv se je s profesorjem Draganom Kesićem, ki se na Fakulteti za management v Kopru posveča tudi globalizacijskim procesom v svetovni farmacevtski industriji, pogovarjala Tjaša Škamperle.
Konec lanskega in v začetku letošnjega leta je potekala raziskava za oceno potreb po psihosocialni podpori med epidemijo Covida – 19 in je del Akcijskega načrta za izvajanje psihološke pomoči v razmerah epidemije. Nosilec raziskave je Nacionalni inštitut za javno zdravje v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani in Univerzo na Primorskem. Želeli so ugotoviti, kakšno duševno stisko doživljajo ljudje med epidemijo Covida – 19, kako se s stisko spoprijemajo in kakšne pomoči si želijo.
Uresničile so se napovedi o pozebi, ki v tem času sicer ni redkost v naših krajih, pravijo agrometeorologi, saj zaradi bližine Mediterana sadno drevje zgodaj zacveti, bližina Alp pa je kriva za aprilske vdore hladnega zraka. Po prvih ocenah je na Primorskem najbolj prizadeto sadno drevje v Slovenski Istri, pa tudi v Vipavski dolini in v Goriških brdih. Pozeblo je tudi sadno drevje v Ponurju. Pozeba pa slabo vpliva tudi na čebelarstvo.
Epidemija je prizadela večino gospodarskih panog, a najhuje je v popularni kulturi. Vanjo sodijo tudi cirkusi, denimo v Italiji. Tamkajšnja kulturna politika jih prišteva med pomembne panoge nacionalne kulturne tradicije, toda konkretno pomoč jim je ponudila šele po dobrem letu – potem ko so jim stroški oskrbe živali izpraznili varčevalne račune. Enega od italijanskih cirkusov – Cirkus Lidia Togni - je obiskal naš dopisnik Janko Petrovec.
Za znanstveniki Inštituta "Jožef Stefan" je zelo uspešen teden. V dveh najuglednejših znanstvenih revijah na svetu, Science in Nature, so objavili izsledke svojih raziskav. Odkritje, ki ga je objavila revija Science, je zelo aktualno, pomembno bo prispevalo k hitrejšemu razvoju zdravil za zdravljenje covida. Iskanje pravih učinkovin je namreč zelo zamudno, zato so se znanstveniki osredotočili na več kot 5000 snovi, ki so že bile vsaj delno klinično testirane. S pomočjo rentgenske difrakcije, ki je potekala na sinhrotronu Desy v Hamburgu, so iskali tiste, ki bi učinkovale na virusni protein, ki koronavirusu v naši celici omogoča razmnoževanje. Delo se je nato nadaljevalo v laboratorijih, kjer so jih testirali v celičnih kulturah. "Pokazalo se je , da imamo 11 substanc, ki so lahko zanimive za iskanje novih zdravil," je izpostavil prof. dr. Dušan Turk, ki je s še tremi sodelavci z Odseka za biokemijo, molekularno in strukturno biologijo IJS sodeloval v obsežni mednarodni kolaboraciji. "Ena teh substanc je že v uporabi kot antitumorsko zdravilo, druga je v kliničnih preiskavah. Našli pa smo tudi substanco, ki je v tretji fazi testiranja in je namenjena prav za zdravljenje covida." Raziskava, ki jo je objavila revija Nature, pa je obrnila nov list v knjigi našega poznavanja gibanja tekočin. Vsi dobro vemo, kako fino voda škropi na vse strani, če skočimo v morje. A pojavi, kot so škropljenje, vrtinci in oscilacijska gibanja, v določenih pogojih predstavljajo tudi hude težave. Prof. dr. Urošu Cvelbarju, vodji Odseka za plinsko elektroniko IJS in njegovim kolegom iz Južne Koreje je uspelo pokazati, kako je takšne pojave mogoče odpraviti z razelektritvijo toka plina oz. z uporabo plazme. "Predvidevamo, da bodo rezultati te raziskave pomagali izboljšati številne industrijske procese, ki vključujejo curke plinov, denimo pri izdelavi jekla in stekla, pri reaktivnih pogonskih sistemih in reaktivnih črpalkah," je nekaj možnih aplikacij naštel Uroš Cvelbar. Nova spoznanja bodo prišla tudi v astrofiziki pri raziskavah atmosfer planetov in lun, saj bi lahko pomagala pojasniti tako nastajanje oblakov kot denimo rdečo pego na Jupitru. Foto: IJS/ Dušan Turk (levo) in Uroš Cvelbar (desno)
Podatki kažejo, da je povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah v Ljubljani višje od ponude. Seveda je podobno tudi na področju rabljenih stanovanj. Epidemija ni ustavila rasti cen kljub drugačnim pričakovanjem. Po podatkih Geodetske uprave je povprečna cena rabljenega stanovanja lani prvič presegla 2900 evrov na kvadratni meter. V Mariboru in Celju je povprečna cena s 1410 evri dosegla rekordno vrednost. V Kranju je porasla na 2180 evrov, v Kopru je padla z 2440 na 2380 evrov. Več Marko Rozman.
Škofjeloški pasijon, najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku, praznuje 300 let. Svojo živost in sporočilo je ohranil vse do danes. Napisal ga je pater Romuald, pred petimi leti pa je bil vpisan na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Zaradi epidemičnih razmer pa tokrat ne bo uprizoritve Škofjeloškega pasijona, ki je spokorna procesija velikega petka. V Škofji Loki so se prilagodili razmeram in pripravili vrsto tudi virtualnih dogodkov. Borut Gartner je že drugič ljubiteljski režiser Škofjeloškega pasijona, ki ga bodo uprizorili prihodnje leto. Prepričan je, da je sama procesija tako genialno zapisana, da ne potrebuje sprememb. V pogovoru z Aljano Jocif pa je predstavil snovanje in novosti naslednje uprizoritve.
Danes mineva natanko 80 let od takrat, ko je vihar druge svetovne vojne zajel tudi Slovenijo. Z vso silovitostjo se je 6. aprila 1941 napovedalo vse tisto, kar je zaznamovalo prihodnja več kot štiri usodna leta. Nekaj pričevanj in premislekov je strnil Stane Kocutar.
Na praznični velikonočni ponedeljek, dan po veliki noči, se kristjani spominjajo Jezusovega prikazovanja učencema na poti v Emavs. Po tem zgledu tradicionalno obiskujejo svoje bližnje in se z njimi veselijo novice o Kristusovem vstajenju. Ukrepi za preprečevanja okužb s korovirusom že drugo leto zapored onemogočajo ta običaj, pandemija pa je tudi sicer močno zarezala v versko življenje. V praznični oddaji se Nataša Lang s predstavniki Katoliške mladine pogovarja o doživljanju verskega življenja na daljavo in posledicah za vernost med mladimi, ki je upadala že pred pandemijo. Katoliška mladina je zavod za vzgojo, versko, kulturno in izobraževalno dejavnost mladih. Sogovorniki so duhovnik in direktor Katoliške mladine Matevž Mehle ter Anja Maver in Klara Rogina, ki kot laikinji pri tem zavodu aktivno sooblikujeta programe za mlade.
Društvo Humanitarček, ki dviguje standard starostnikov po državi, je v prvem valu epidemije čez noč dobilo tisoč novih varovancev. Prostovoljci Slovenske filantropije so v lanskem letu opravili 2000 ur prostovoljskega dela več kot leta 2019. Prostovoljcev ni bilo težko dobiti, opravljali so tudi dela, ki jih sicer ne opravljajo – krpali so kadrovsko podhranjenost v kritični infrastrukturi.
Poslanci so minuli teden kljub nasprotovanju okoljevarstvenikov in stroke po skrajšanem postopku potrdili novelo zakona o vodah.
Izvirna avtorska pravljica je nedvomno najprej povezana z danskim pisateljem Hansom Christianom Andersenom, ki je ljudsko dediščino uporabil, predelal in prilagodil času ter jo vsebinsko in oblikovno odtegnil od dotedanje pripovedne tradicije. Rodil se je 2. aprila 1805, na dan njegovega rojstva pa vsako leto praznujemo tudi mednarodni dan knjig za otroke in mladino, zato nekaj več z dr. Tino Bilban, raziskovalko, pisateljico, literarno kritičarko in predsednico slovenske sekcije IBBY (Mednarodne zveze za mladinsko književnost), ki se zaveda kako pomembno je promovirati kakovostno literaturo, sploh v času pandemije, ko je teže dostopati do knjižničnih gradiv. Sicer je leto polno okroglih obletnic, poleg 60 letnice bralne značke denimo mineva tudi 110 let od rojstva legendarne Kristina Brenkove, ki je pri nas postavila temelje mladinske književnosti, posvečena pa ji je tudi bralna akcija ob današnjem prazniku, 2. aprilu …
Zveza nevladnih organizacij za avtizem Slovenije je ob današnjem svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu v poslanici opozorila, da se težave oseb z avtizmom v času pandemije povečujejo, poleg tega pa ugotavljajo, da se s strani odločevalcev na področju skrbi za boljše življenje teh ljudi od lani ni naredilo ničesar. Petra Medved se je pogovarjala s predsednico Zveze nevladnih organizacij za avtizem Slovenije Sabino Korošec Zavšek, ki je znova opozorila na področja, ki jih je potrebno urediti. Kaj si želijo ljudje z avtizmom in kakšne težave imajo v vsakdanjem življenju, pa bo povedala gospa Nada, ki že devet let dela v invalidskem podjetju.
Ko ob ponovnem zaprtju vrtcev in šol, govorimo o šolajoči populaciji in njihovih starših, se zdi, da smo pozabili še na eno skupino, na študente. Ti so še vedno doma. Če odštejemo nekaj dni v začetku oktobra in v zadnjih tednih tiste, ki so imeli laboratorijske vaje, lahko rečemo, da jih večina fakultet ni videla že več kot eno leto. Tudi zanje obdobje ni lahko, zakaj je tako, smo izvedeli od dr. Tomaža Veca, vodje Psihosocialne svetovalnice za študentke in študente ter zaposlene na Univerzi v Ljubljani.
Družba 2TDK je s Kolektorjem CPG podpisala pogodbo za gradnjo - za zdaj za en del - od Kopra do Črnega kala. Delavci bodo na gradbišču predvidoma maja, gradnja ključnih objektov pa naj bi se začela jeseni. Tjaša Škamperle se je v Lipici pogovarjala s prvim možem Kolektorja CPG Kristijanom Mugerlijem.
Nacionalni center Si-Cert ob svetovnem dnevu varnostnega kopiranja oz. backupa, poziva spletne uporabnike, naj še danes poskrbijo za varnostne kopije svojih podatkov. Čeprav bi backup moral redno izvajati prav vsak uporabnik, to velja še posebno za podjetja. Veliko podjetij je namreč med pandemijo za delo od doma pričelo uporabljati storitev oddaljenega dostopa, ki pa je v zadnjem času postala glavni vektor okužbe z izsiljevalskim virusom. Vrednost službenih dokumentov, družinskih fotografij in posnetkov s potovanj je težko določljiva. Če pride do okužbe računalnika z izsiljevalskim virusom, dokumenti hitro dobijo zelo otipljivo ceno. Vendar pa izsiljevalski virusi niso edini razlog, zakaj bi moral vsak uporabnik redno izvajati varnostno kopiranje dokumentov. Elektronske naprave se lahko pokvarijo, lahko jih uporabnik izgubi – ali so odtujene. Če lahko v primeru izsiljevalskih virusov dokumente povrnemo s plačilom odkupnine, v primeru okvare, izgube ali kraje brez njih ostanemo za vedno. Podrobneje Cirila Štuber.
Naloga avtocestne policije, ki so jo ustanovili v začetku leta, so nadzorstvene in preventivne dejavnosti, s svojo prisotnostjo na avtocestah in hitrih cestah pa bo vplivala tudi na porast prometne kulture. Njena prisotnost bo vplivala tudi na hitrejše posredovanje ob prometnih nesrečah. Pomlad je tudi sicer čas, ko se promet poveča, začenja se motoristična sezona, zato je spoštovanje soudeležencev v prometu še bolj pomembno. Za veliko večino prometnih nesreč je kriv človek, zato nas tehnologija ne more odrešiti. O prometu na slovenskih cestah pa več v pogovoru z Andrejem Brglezom.
Predsednik vlade Janez Janša je gospodarstvo pozval, da v čim večji meri napoti delavce na delo na domu
Neveljaven email naslov