Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Deset srednješolskih centrov bo nujno protipotresno sanirati v petih letih
Poletje je čas, ko vrtci in šole izpeljejo večje naložbe za izboljšanje kakovosti bivanja v njih. Zato so v marsikaterem od njih v teh dneh mojstri, ki opravljajo različna vzdrževalna dela, generalna čiščenja in tudi večje sanacije objektov. V kako na novo urejeno šolo bodo jeseni sedli šolarji, pa je predvsem odvisno od finančnih zmožnosti občin, pa tudi od iznajdljivosti ravnateljev srednjih šol pri pridobivanju denarja od podjetij. Država namreč iz leta v leto namenja vse manj denarja za naložbe v šolske prostore.
Za slovenske vrtce in osnovne ter srednje šole velja, da so dobro opremljeni in da je večina njihovih stavb vzdrževanih. Spomnimo: nekaj let po osamosvojitvi je državni zbor prek tako imenovanega šolskega tolarja namenil nekaj milijard takratnih tolarjev v šolske naložbe, tudi v računalniško opremo šol. Z začetkom zadnje hude gospodarske krize pa je država zmanjšala izdatke za šolske naložbe, in čeprav smo izplavali iz krize, je v državni blagajni vse manj denarja za omenjene naložbe. Občine kot ustanoviteljice javnih vrtcev in devetletk pa kot njihove glavne financerke naložb v skladu s svojimi zmožnostmi urejajo vzgojno-izobraževalne stavbe. Država sofinancira te projekte le na podlagi posebnih razpisov. Zadnji tak razpis je šolsko ministrstvo v višini 21 milijonov evrov objavilo leta 2011.
Država bo tako letos in še prihodnje leto poplačala občinske naložbe, ki so jih izbrali pred sedmimi leti. Direktor direktorata za investicije na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Iztok Žigon pojasnjuje:
»Letos Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na področju vrtcev in osnovnih šol sofinancira izgradnjo Vrtca Pedenjped v Kašlju v Ljubljani, Glasbeno šolo v Slovenskih Konjicah, odkup telovadnice pri OŠ Radlje ob Dravi, na področju šolstva narodnosti obnavljamo staro Srednjo kovinarsko šolo, ki jo bomo predali v uporabo vrtcu in osnovni šoli italijanske narodne skupnosti.«
Žigon si želi, da bi ministrstvo prihodnje leto objavilo nov razpis za sofinanciranje občinskih naložb v vrtce in devetletke.
Prenovo ali novogradnjo srednjih šol, dijaških domov in zavodov za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami pa skorajda v celoti kroji državna blagajna. Dodajmo, da direktorji srednješolskih centrov, ravnatelji strokovno-tehničnih šol ob pomoči podjetij opremijo marsikatero delavnico v šoli, učilnico. V državnem proračunu ima letos na voljo 17 milijonov evrov in pol za naložbe v srednje šole, dijaške domove in vzgojno-izobraževalne ustanove za otroke s posebnimi potrebami, kar je za petino manj denarja kot lani.
»Zato je težko načrtovati naložbe. Pripravljamo se na začetek novogradnje Šolskega centra Slovenj Gradec in na izgradnjo delavnic za Srednjo gradbeno šolo v Ljubljani. Uspešno smo končali financiranje steklarskih delavnic pri Šolskem centru Rogaška Slatina, pravkar končujemo gradnjo prizidka in delavnic Šolskega centra Zreče. Z evropskimi sredstvi bomo energetsko sanirali nekaj večjih šolskih stavb: Gimnazijo Kranj, Šolski center Kranj, Srednjo ekonomsko in računalniško šolo Maribor, Dijaški dom Lizike Jančar Maribor, Šolski center Ptuj in v sodelovanju z občino Veržej tudi OŠ Veržej.«
V prihodnjih petih letih pa bo nujno pristopiti k protipotresni sanaciji desetih srednješolskih centrov. Iztok Žigon: “Glede analize srednješolskega prostora ugotavljamo, da je na področju protipotresne zaščite problematika zelo resna. Po seznamu, ki ga je pripravil zavod za gradbeništvo, bi morali v naslednjih petih letih obnoviti vsaj deset velikih srednješolskih centrov. Za to pa v tem trenutku ni proračunskega denarja.”
Država finančno pokriva tudi večje naložbe v študentske bivalne kapacitete. V zadnjem desetletju se je gneča pred vrati študentskih domov zmanjšala. Razlogov za takšno stanje je več: vse manjše generacije študentov, razpršenost visokošolskih zavodov po državi in spremenjene bivalne navade študentov. Ti si vse manj želijo bivati v sobah z več študenti. Kljub tem razlogom pa študenti Univerze na Primorskem najtežje pridejo do subvencionirane postelje, zato država le na Obali finančno sodeluje pri zagotavljanju dodatnih bivalnih kapacitet za študente.
»Zaradi akutnega pomanjkanja študentskih postelj na območju Univerze na Primorskem je šolsko ministrstvo letos odkupilo od Luke Koper samski dom na Prisojah v Kopru. Za ta nakup je ministrstvo odštelo približno dva milijona evrov in pol. V tem domu so že pred nakupom bivali študenti, ministrstvo pa ga je zdaj uredilo za namene študentov. Že lani je ministrstvo odkupilo tretji stolpič dijaško-študentskega doma v Kopru, ki je po novem namenjen le študentom, ki želijo imeti višji bivalni standard. Z omenjenima naložbama so študenti na obali pridobili dodatnih 200 subvencioniranih ležišč.«
Študentski domovi v Ljubljani in Mariboru s sredstvi, ki jih pridobijo na trgu z oddajanjem sob čez poletje, izboljšuje študentske namestitve. Izvedli pa so tudi nekaj energetskih sanacij.
4545 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Deset srednješolskih centrov bo nujno protipotresno sanirati v petih letih
Poletje je čas, ko vrtci in šole izpeljejo večje naložbe za izboljšanje kakovosti bivanja v njih. Zato so v marsikaterem od njih v teh dneh mojstri, ki opravljajo različna vzdrževalna dela, generalna čiščenja in tudi večje sanacije objektov. V kako na novo urejeno šolo bodo jeseni sedli šolarji, pa je predvsem odvisno od finančnih zmožnosti občin, pa tudi od iznajdljivosti ravnateljev srednjih šol pri pridobivanju denarja od podjetij. Država namreč iz leta v leto namenja vse manj denarja za naložbe v šolske prostore.
Za slovenske vrtce in osnovne ter srednje šole velja, da so dobro opremljeni in da je večina njihovih stavb vzdrževanih. Spomnimo: nekaj let po osamosvojitvi je državni zbor prek tako imenovanega šolskega tolarja namenil nekaj milijard takratnih tolarjev v šolske naložbe, tudi v računalniško opremo šol. Z začetkom zadnje hude gospodarske krize pa je država zmanjšala izdatke za šolske naložbe, in čeprav smo izplavali iz krize, je v državni blagajni vse manj denarja za omenjene naložbe. Občine kot ustanoviteljice javnih vrtcev in devetletk pa kot njihove glavne financerke naložb v skladu s svojimi zmožnostmi urejajo vzgojno-izobraževalne stavbe. Država sofinancira te projekte le na podlagi posebnih razpisov. Zadnji tak razpis je šolsko ministrstvo v višini 21 milijonov evrov objavilo leta 2011.
Država bo tako letos in še prihodnje leto poplačala občinske naložbe, ki so jih izbrali pred sedmimi leti. Direktor direktorata za investicije na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Iztok Žigon pojasnjuje:
»Letos Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na področju vrtcev in osnovnih šol sofinancira izgradnjo Vrtca Pedenjped v Kašlju v Ljubljani, Glasbeno šolo v Slovenskih Konjicah, odkup telovadnice pri OŠ Radlje ob Dravi, na področju šolstva narodnosti obnavljamo staro Srednjo kovinarsko šolo, ki jo bomo predali v uporabo vrtcu in osnovni šoli italijanske narodne skupnosti.«
Žigon si želi, da bi ministrstvo prihodnje leto objavilo nov razpis za sofinanciranje občinskih naložb v vrtce in devetletke.
Prenovo ali novogradnjo srednjih šol, dijaških domov in zavodov za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami pa skorajda v celoti kroji državna blagajna. Dodajmo, da direktorji srednješolskih centrov, ravnatelji strokovno-tehničnih šol ob pomoči podjetij opremijo marsikatero delavnico v šoli, učilnico. V državnem proračunu ima letos na voljo 17 milijonov evrov in pol za naložbe v srednje šole, dijaške domove in vzgojno-izobraževalne ustanove za otroke s posebnimi potrebami, kar je za petino manj denarja kot lani.
»Zato je težko načrtovati naložbe. Pripravljamo se na začetek novogradnje Šolskega centra Slovenj Gradec in na izgradnjo delavnic za Srednjo gradbeno šolo v Ljubljani. Uspešno smo končali financiranje steklarskih delavnic pri Šolskem centru Rogaška Slatina, pravkar končujemo gradnjo prizidka in delavnic Šolskega centra Zreče. Z evropskimi sredstvi bomo energetsko sanirali nekaj večjih šolskih stavb: Gimnazijo Kranj, Šolski center Kranj, Srednjo ekonomsko in računalniško šolo Maribor, Dijaški dom Lizike Jančar Maribor, Šolski center Ptuj in v sodelovanju z občino Veržej tudi OŠ Veržej.«
V prihodnjih petih letih pa bo nujno pristopiti k protipotresni sanaciji desetih srednješolskih centrov. Iztok Žigon: “Glede analize srednješolskega prostora ugotavljamo, da je na področju protipotresne zaščite problematika zelo resna. Po seznamu, ki ga je pripravil zavod za gradbeništvo, bi morali v naslednjih petih letih obnoviti vsaj deset velikih srednješolskih centrov. Za to pa v tem trenutku ni proračunskega denarja.”
Država finančno pokriva tudi večje naložbe v študentske bivalne kapacitete. V zadnjem desetletju se je gneča pred vrati študentskih domov zmanjšala. Razlogov za takšno stanje je več: vse manjše generacije študentov, razpršenost visokošolskih zavodov po državi in spremenjene bivalne navade študentov. Ti si vse manj želijo bivati v sobah z več študenti. Kljub tem razlogom pa študenti Univerze na Primorskem najtežje pridejo do subvencionirane postelje, zato država le na Obali finančno sodeluje pri zagotavljanju dodatnih bivalnih kapacitet za študente.
»Zaradi akutnega pomanjkanja študentskih postelj na območju Univerze na Primorskem je šolsko ministrstvo letos odkupilo od Luke Koper samski dom na Prisojah v Kopru. Za ta nakup je ministrstvo odštelo približno dva milijona evrov in pol. V tem domu so že pred nakupom bivali študenti, ministrstvo pa ga je zdaj uredilo za namene študentov. Že lani je ministrstvo odkupilo tretji stolpič dijaško-študentskega doma v Kopru, ki je po novem namenjen le študentom, ki želijo imeti višji bivalni standard. Z omenjenima naložbama so študenti na obali pridobili dodatnih 200 subvencioniranih ležišč.«
Študentski domovi v Ljubljani in Mariboru s sredstvi, ki jih pridobijo na trgu z oddajanjem sob čez poletje, izboljšuje študentske namestitve. Izvedli pa so tudi nekaj energetskih sanacij.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Narodnem gledališču so podelili nagrade Srce Sarajeva med drugim za najboljši igrani celovečerec in dokumentarni film ter nagrade v drugih kategorijah. Priznanje srce Sarajeva za najboljši igrani film je osvojila bosansko-nizozemska koprodukcija z naslovom Odpelji me kam na lepše, režiserke Ene Sendijarević. Festival je v različnih programih skupno postregel z 270 žanrsko raznolikimi filmi iz 56 držav, kar je največ do sedaj. Od slovenskih stvaritev so bili sarajevskemu občinstvu predstavljeni novi film Damjana Kozoleta z naslovom Polsestra, veliko pozornosti je pritegnil slovenski dokumentarni film Hči Camorre, režiserja Siniše Gačiča. Predvajana sta bili tudi prva dva dela slovenske dramske nadaljevanke Jezero, ki nastaja po istoimenski knjižni uspešnici pisatelja Tadeja Goloba. Inšpektorja Tarasa Birso v nadaljevanki upodablja igralec Sebastjan Cavazza. Z njim se je pogovarjal Marko Rozman.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Britanski premier Boris Johnson je na prvih diplomatskih poteh potem, in sicer je obiskal Berlin in Pariz, konec tedna pa bo na zasedanju G7. Predsednica nemške vlade Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron sta ocenila, da bi v naslednjih 30 dneh lahko našli rešitev za vprašanje meje na irskem otoku. Macron je obenem dal vedeti, da poseganje v dogovor, ki ga je o izstopu iz Evropske unije dosegla Theresa May, ni možno ter da je tak dogovor edini način dogovorjenega izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije. Premier Johnson želi spremembo irskega varovala ter skuša ustvarjati vtis, da bo za izstop brez dogovora, če se bo tak izstop zgodil 31. oktobra, kriva Evropske unija.
Poleg različnih študentskih izmenjav se vse več slovenskih študentov odloča za opravljanje prakse v tujini, večinoma med absolventskim letom ali med poletjem. Različne slovenske organizacije študentom pomagajo pri iskanju prakse preko Erasmus+ programa. To so prakse, ki jih študentje preko svoje univerze opravljajo v Evropi. Prav tako pa lahko prakso študentje opravljajo drugače, saj že nekaj let delujejo tudi turistične agencije, ki študentom omogočajo prakse, pripravništva in študentska dela v Ameriki, Novi Zelandiji in Avstraliji. Več Lara Gril.
Število medetničnih incidentov na Hrvaškem narašča, politike in vplivnih institucij pa napadi na Srbe ne ganejo preveč. Nasilje na Hrvaškem ni prepoznano kot družbeni problem, pač se vsak primer obravnava ločeno. Politika ga ne samo podcenjuje, pač pa s protisrbsko retoriko še spodbuja. Sodni postopki zoper nasilneže se vlečejo dolga leta in pogosto povsem razvodenijo, Cerkev kot zelo vplivna institucija na Hrvaškem v glavnem ob takih primerih molči, glavni mediji pa, če o njih sploh pišejo in govorijo, te dogodke pogosto relativizirajo.
Lidija Kosi se nam je tokrat oglasila v četrtkovo jutranjo rubriko Po Sloveniji z dopisniki in najprej odpeljala na Goričko. In to - z balonom.
Na Brdu pri Kranju je potekala 5. konferenca ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov. Osrednja tema konference, ki se je udeležujejo ravnatelji iz vse Slovenije, so bile tudi novosti v vrtcih in šolah v novem šolskem letu in kakovost izobraževanja. Med poudarke sodi tudi pomen pedagoškega vodenja in kakovost izobraževanja učiteljev. Ministrstvo za izobraževanje večjih sistemskih sprememb v osnovnih in srednih šolah letos ne načrtuje. Minister Pikalo je napovedal spremembo zakona o vrtcih, s katero naj bi preprečili anomalije, kot je bil primer zasebnega zavoda Kengurujčki, kjer naj bi surovo ravnali z malčki. Na področju srednjih šol poteka proces prenove gimnazijskega programa. V srednje šole pa namerava ministrstvo uvesti tudi predmet državljanske vzgoje. V pripravi je tudi strategija za delo z nadarjenimi učenci, ki so zdaj pogosto zapostavljeni. Glede Bele knjige pa je minister povedal, da so posvete in analize že opravili, proces priprave pa še poteka.
Po izvolitvi novega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara se je zelo povečala ilegalna sečnja amazonskega pragozda. To potrjujejo tudi satelitski posnetki. Brazilske oblasti trdijo, da se ne dogaja nič posebnega, kritiki predsednika Bolsonara pa pravijo, da omogoča pretirano sečnjo in krajo zemljišč kmetijskim veleposestniškim, lesnim in rudarskim lobijem. Pri tem so zelo ogrožena staroselska ljudstva v Amazoniji. Kritike prihajajo tudi iz tujine; okoljevarstveniki opozarjajo, da gozda v Braziliji še nikoli niso uničevali tako hitro kot zdaj, kar je ekološka katastrofa tudi v svetovnem merilu.
V Veliki Snežni jami (Wielkiej Snieznej) v Visokih Tatrah na Poljskem sta od sobote ujeta dva jamarska raziskovalca. Nesreča se je zgodila zaradi naraščujoče vode, ki je jamarjema preprečila izhod iz jame. Reševalna akcija poteka že od sobote in glavna naloga reševalcev je razširiti ožino, da bi se prebili v dvorano, kjer naj bi se nahajala pogrešana jamarja. Slovenija je ponudila pomoč CaveSAR enote za širjenje ožin, komunikacijo ter reševanje iz jam. Trenutno imamo na seznamu 24 naših jamarskih reševalcev, ki so pripravljeni in lahko takoj odidejo na pot. Mednarodne pomoči pa zaenkrat ne sprejmejo, ker ocenjujejo, da situacijo lahko obvladajo in rešijo s svojimi lastnimi silami. Kako poteka reševanje iz jame, kjer je zaradi ozkih rovov, blata in vode dostop otežen in kakšne so možnosti preživetja dveh jamarjev, smo se pogovarjali z namestnikom vodje jamarske reševalne službe pri Jamarski zvezi Slovenije Maksom Merelo, ki je tudi Vodja SI Cave Search And Rescue enote.
Počitnice se počasi končujejo, osnovnošolci se bodo tako že kmalu vrnili v šolske klopi. Nakup delovnih zvezkov in ostalih šolskih potrebščin je v tem času tako rekoč obvezen za vse, ki tega še niso uspeli narediti. To obdobje je lahko prav zato zelo obremenjujoče za družinski proračun. Nekateri starši so primorani za pomoč prositi celo humanitarne organizacije. Junij, julij in avgust pa so že tradicionalno postali meseci zbiranja šolskih zvezkov. Ali je res, da otroci najbolj potrebujejo prav zvezke?
»Ni mi vseeno, kaj bom pustila našim zanamcem,« na kratko o svojih razlogih, zakaj raje potuje z vlakom oziroma avtobusom kot z letalom, Marija Krebelj. Marija sicer pove, da imajo ljudje pogosto stereotipno predstavo, da je avtobusni prevoz neudoben. Mislijo, da jim vzame neprimerno več časa: »Ja, avtobus ti vzame 16 ur, a tudi za letalo je treba priti do Benetk, tam čakati, se vkrcati … Razlike včasih niso tako ogromne. Zdaj sem šla v Francijo, stopila v Ljubljani gor in izstopila v Franciji. Kupila sem zgolj eno povratno karto.« Na Švedskem že poteka t.i. gibanje »Flight shame« oz. »Flygskam«, kjer je letenje vedno manj sprejemljivo, razloži Jonas, Šved, ki živi v Sloveniji. Doda, da je na Švedskem zaradi velikosti države seveda veliko notranjih letov, tega v Sloveniji ni. Na Švedsko občasno službeno potuje z vlakom. O še nekaterih primerih dobre prakse: »Občine v južnem delu Švedske zaposlenim ne plačujejo več letov v Stockholm. Plačajo jim pot z vlakom, če gredo z letalom, si morajo prevoz plačati sami.« Več TIna Lamovšek.
Z Marijo Ahačič Pollak o avgustovskem gostovanju skupine, ki je prvič nastopila, ko je Kanada priznala samostojno Slovenijo. Po 28ih letih predanosti in ustvarjanja se Plamen pomlajuje.
V Sarajevu se v teh dneh odvija eden najpomembnejših filmskih festivalov jugovzhodne Evrope. Kaj poleg filmskih zvezd, ki so festival obiskale – Pavel Pawlikovski, Issabelle Huppert, Alejandro González Inárrito, Tim Roth – še zaznamuje dogodek, razlaga Marko Rozman: "Poleg naštetih gostov je vse v znamenju obujanja spominov, kako je bilo na samem začetku. Kot vemo so Filmski festival v Sarajevu osnovali leta 1995, še pred koncem štiriletnega obleganja mesta, z željo, da bi pripomogel k obnovi družabnega življenja v Sarajevo. In to se je tudi zgodilo!"
20. avgusta leta 1980 se je italijanski – sam bi si rekel južnotirolski – alpinist Reinhold Messner kot prvi samostojno povzpel na Mount Everest brez dodatnega kisika. Podoben podvig mu je uspel že dobri dve leti pred tem, 8. maja 1978, ko je na streho sveta stopil skupaj s Petrom Habelerjem, prav tako brez dodatnega kisika, čeprav so vsi zdravniki govorili, da to ni mogoče. Od obletnici Messnerjevega solo podviga vam v Torkovem kvizu v poslušanje ponujamo nekaj odlomkov iz intervjuja s tem legendarnim alpinistom, posnetega leta 2012.
Kapacitet je dovolj za nekaj mesecev, težava so posebni odpadki, za katere ima dovoljenje le vrhniška družba. Več v pogovoru z novinarko Erno Strniša.
Poletne počitnice so se v Berlinu končale že v začetku avgusta; šola se je začela 5. avgusta. Nazaj na delovnem mestu je po dveh tednih oddiha tudi kanclerka Merklova. Na počitnice je odšla po tem, ko se je trikrat tresla v javnosti, nihče ni pojasnil vzrokov za to. Avgusta so v Berlinu obeležili pomembno obletnico - 13. avgusta leta 1961 - so začeli graditi zid, ki je padel pred skoraj 30-imi leti. Ampak delitev med vzhodom in zahodom je še 30 let po tem vidna. Predvsem plače in pokojnine so na nekdanjem vzhodu še vedno nižje. Ampak nemška vlada ta trenutek sprejema številne ukrepe, s katerimi želi razbremeniti nižji in srednji sloj - veliko se ukvarja z nego za starejše.
Neveljaven email naslov