Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zapleteni arhitekt

10.11.2016

Pájki so številčna skupina iz reda členonožcev in razreda pajkovcev v katero uvrščamo preko 40 tisoč vrst, predstavniki pa živijo na vseh celinah razen Antarktike in poseljujejo skoraj vsa življenjska okolja z izjemo morja in zraka. Zaradi težavnega določanja in nepriljubljenosti so precej neraziskana skupina in po nekaterih ocenah živi danes še trikrat več vrst, kot jih je opisanih. Gradnja mreže je pajkov kompleksen, prirojen vedenjski vzorec na katerega vplivajo številni okoljski dejavniki in tudi fiziološko stanje pajka. Kompleksnejše mreže imajo lahko tudi do 1500 križišč in so grajene iz 10 do 30 metrov niti. Za enkrat še ni znano kako lahko pajki hodijo po lastni mreži, ne da bi se prilepili nanjo. In kaj o teh zapletenih arhitektih vedo učenci 2. A in B razreda OŠ Domžale ter biologinja in vodnica v ljubljanskem živalskem vrtu Petra Hrovatin? Prisluhnimo kaj so povedali Liani Buršič

Pájki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev. So številčna in uspešna skupina, v katero uvrščamo preko 40 tisoč vrst, predstavniki pa živijo na vseh celinah razen Antarktike in poseljujejo skoraj vsa življenjska okolja z izjemo morja in zraka. Prepoznamo jih predvsem po dvodelnem telesu s štirimi pari nog in značilnosti, da izločajo svilo, iz katere številni predstavniki izdelujejo mreže za lov. Pajki so pipalkarji, kar pomeni, da imajo ob ustih par okončin – pipalk, ki so pri pajkih preobražene v strupnike, s katerimi ubijejo svoj plen. So skoraj izključno plenilska skupina, ki se prehranjujejo pretežno z žuželkami, vendar se med seboj razlikujejo po strategiji lova. Poleg pajkov, ki gradijo mreže je mnogo takih, ki aktivno zalezujejo plen, ali pa posnemajo barvni vzorec podlage in čakajo nanj v zasedi. Strupnike uporabljajo tudi v samoobrambi in čeprav velika večina pajkov ne more poškodovati človeka, imajo predvsem v zahodni kulturi slab sloves. Nekoliko bolj priljubljeni so le ptičji pajki, ki jih pogosto gojijo teraristi.

S pajki se znanstveno ukvarja araneologija, panoga arahnologije. Zaradi težavnega določanja in nepriljubljenosti so precej neraziskana skupina in po nekaterih ocenah živi danes še trikrat več vrst, kot jih je opisanih.

Gradnja mreže je kompleksen, prirojen vedenjski vzorec na katerega vplivajo številni okoljski dejavniki in tudi fiziološko stanje pajka. Različne predilne bradavice izločajo dva tipa niti; strukturne niti so nelepljive, lepljive lovilne niti pa imajo zunanjo plast iz nepolimeriziranih aminokislin. Različne vrste pletejo različne tipe mrež. Najenostavnejši tip so le posamezne niti, napete iz skrivališča, ob katere zadene plen, pajek pa te vibracije začuti in plane nadenj. Iz tega tipa naj bi se razvila lijakasta mreža s prepletom niti tudi izven skrivališča, iz te pa ikonična kolesasta mreža, kakršne gradijo križevci in sorodne družine pajkov. V mreže tega tipa se premikajoč plen zaleti in prilepi na lepljive niti, pajek pa to začuti na podlagi vibracij, ki ob tem nastanejo.

Natančna oblika kolesaste mreže in njena lokacija sta odvisna od strategije lova. Navpične mreže križevcev so za lov na vodoravno leteče žuželke, vodoravno položene kolesaste mreže pa ujamejo žuželke, ki izletavajo navpično iz vegetacije. Pajek lahko čaka na plen bodisi v sredini mreže bodisi skrit med rastlinjem ob njej. Kompleksnejše mreže imajo lahko tudi do 1.500 križišč in so grajene iz 10 do 30 m niti. Mokre niti se po nekaj dneh izsušijo, zato pajki vsak dan nadomestijo vsaj lepljivo spiralo. Odstranjene niti požrejo in aminokisline ponovno uporabijo. Zaenkrat še ni znano, kako lahko pajki hodijo po lastni mreži, ne da bi se prilepili nanjo.

 

Pajki so že stoletja predmet strahov, mitologij in zgodb v različnih kulturahArahnofobija oz. strah pred pajki je ena najpogostejših fobij in spada v širši kontekst odpora pred kosmatimi, gomazečimi bitji z mnogo nogami. Gre verjetno za psihološko potencirano instinktivno reakcijo na nevarnost, ki je v določeni meri tudi kulturno pogojena. Večina pajkov piči le v samoobrambi in njihov strup ne more škodovati človeku, saj so njihove pipalke prekratke ali prešibke, da bi predrle kožo. Z izjemo nekaterih zelo agresivnih pajkov z močnim strupom, kot je avstralski Atrax robustus, človeku niso pretirano nevarni in v celotnem 20. stoletju je bilo po vsem svetu okrog 100 primerov smrti, ki so jih lahko zanesljivo pripisali piku pajka.

Za slovensko ozemlje je znanih približno 700 vrst pajkov. Med najpogostejšimi in najbolj znanimi je navadni križevec (Araneus diadematus), ki živi v vrtovih, ob gozdnih robovih ter na jasah po vsej Evropi in v delih Severne Amerike. Kaj vse pa so o pajkih povedali učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Domžale ter biologinja iz ljubljanskega ZOO-ja Petra Hrovatin pa lahko slišite v tokratni oddaji.


Dobro jutro, otroci

2398 epizod

Dobro jutro, otroci

2398 epizod


Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.

Zapleteni arhitekt

10.11.2016

Pájki so številčna skupina iz reda členonožcev in razreda pajkovcev v katero uvrščamo preko 40 tisoč vrst, predstavniki pa živijo na vseh celinah razen Antarktike in poseljujejo skoraj vsa življenjska okolja z izjemo morja in zraka. Zaradi težavnega določanja in nepriljubljenosti so precej neraziskana skupina in po nekaterih ocenah živi danes še trikrat več vrst, kot jih je opisanih. Gradnja mreže je pajkov kompleksen, prirojen vedenjski vzorec na katerega vplivajo številni okoljski dejavniki in tudi fiziološko stanje pajka. Kompleksnejše mreže imajo lahko tudi do 1500 križišč in so grajene iz 10 do 30 metrov niti. Za enkrat še ni znano kako lahko pajki hodijo po lastni mreži, ne da bi se prilepili nanjo. In kaj o teh zapletenih arhitektih vedo učenci 2. A in B razreda OŠ Domžale ter biologinja in vodnica v ljubljanskem živalskem vrtu Petra Hrovatin? Prisluhnimo kaj so povedali Liani Buršič

Pájki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev. So številčna in uspešna skupina, v katero uvrščamo preko 40 tisoč vrst, predstavniki pa živijo na vseh celinah razen Antarktike in poseljujejo skoraj vsa življenjska okolja z izjemo morja in zraka. Prepoznamo jih predvsem po dvodelnem telesu s štirimi pari nog in značilnosti, da izločajo svilo, iz katere številni predstavniki izdelujejo mreže za lov. Pajki so pipalkarji, kar pomeni, da imajo ob ustih par okončin – pipalk, ki so pri pajkih preobražene v strupnike, s katerimi ubijejo svoj plen. So skoraj izključno plenilska skupina, ki se prehranjujejo pretežno z žuželkami, vendar se med seboj razlikujejo po strategiji lova. Poleg pajkov, ki gradijo mreže je mnogo takih, ki aktivno zalezujejo plen, ali pa posnemajo barvni vzorec podlage in čakajo nanj v zasedi. Strupnike uporabljajo tudi v samoobrambi in čeprav velika večina pajkov ne more poškodovati človeka, imajo predvsem v zahodni kulturi slab sloves. Nekoliko bolj priljubljeni so le ptičji pajki, ki jih pogosto gojijo teraristi.

S pajki se znanstveno ukvarja araneologija, panoga arahnologije. Zaradi težavnega določanja in nepriljubljenosti so precej neraziskana skupina in po nekaterih ocenah živi danes še trikrat več vrst, kot jih je opisanih.

Gradnja mreže je kompleksen, prirojen vedenjski vzorec na katerega vplivajo številni okoljski dejavniki in tudi fiziološko stanje pajka. Različne predilne bradavice izločajo dva tipa niti; strukturne niti so nelepljive, lepljive lovilne niti pa imajo zunanjo plast iz nepolimeriziranih aminokislin. Različne vrste pletejo različne tipe mrež. Najenostavnejši tip so le posamezne niti, napete iz skrivališča, ob katere zadene plen, pajek pa te vibracije začuti in plane nadenj. Iz tega tipa naj bi se razvila lijakasta mreža s prepletom niti tudi izven skrivališča, iz te pa ikonična kolesasta mreža, kakršne gradijo križevci in sorodne družine pajkov. V mreže tega tipa se premikajoč plen zaleti in prilepi na lepljive niti, pajek pa to začuti na podlagi vibracij, ki ob tem nastanejo.

Natančna oblika kolesaste mreže in njena lokacija sta odvisna od strategije lova. Navpične mreže križevcev so za lov na vodoravno leteče žuželke, vodoravno položene kolesaste mreže pa ujamejo žuželke, ki izletavajo navpično iz vegetacije. Pajek lahko čaka na plen bodisi v sredini mreže bodisi skrit med rastlinjem ob njej. Kompleksnejše mreže imajo lahko tudi do 1.500 križišč in so grajene iz 10 do 30 m niti. Mokre niti se po nekaj dneh izsušijo, zato pajki vsak dan nadomestijo vsaj lepljivo spiralo. Odstranjene niti požrejo in aminokisline ponovno uporabijo. Zaenkrat še ni znano, kako lahko pajki hodijo po lastni mreži, ne da bi se prilepili nanjo.

 

Pajki so že stoletja predmet strahov, mitologij in zgodb v različnih kulturahArahnofobija oz. strah pred pajki je ena najpogostejših fobij in spada v širši kontekst odpora pred kosmatimi, gomazečimi bitji z mnogo nogami. Gre verjetno za psihološko potencirano instinktivno reakcijo na nevarnost, ki je v določeni meri tudi kulturno pogojena. Večina pajkov piči le v samoobrambi in njihov strup ne more škodovati človeku, saj so njihove pipalke prekratke ali prešibke, da bi predrle kožo. Z izjemo nekaterih zelo agresivnih pajkov z močnim strupom, kot je avstralski Atrax robustus, človeku niso pretirano nevarni in v celotnem 20. stoletju je bilo po vsem svetu okrog 100 primerov smrti, ki so jih lahko zanesljivo pripisali piku pajka.

Za slovensko ozemlje je znanih približno 700 vrst pajkov. Med najpogostejšimi in najbolj znanimi je navadni križevec (Araneus diadematus), ki živi v vrtovih, ob gozdnih robovih ter na jasah po vsej Evropi in v delih Severne Amerike. Kaj vse pa so o pajkih povedali učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Domžale ter biologinja iz ljubljanskega ZOO-ja Petra Hrovatin pa lahko slišite v tokratni oddaji.


18.01.2017

Kdaj se pretvarjamo?

Angleška fraza, ki jo v dandanašnji z uspehom in podobami srečnih lepih ljudi obsedeni družbi slišimo pogosto, se glasi: Fake it, till you make it, pretvarjaj se, dokler ti ne uspe. Za frazo stoji ideja, da če se pretvarjamo, da uživamo v sicer ne tako prijetnih življenjskih rutinah, bo pretvarjanje sčasoma odpadlo in nadomestila ga bo pristna sreča. Če to res deluje, lahko preverite sami, Lei Ogrin pa so tretješolci iz OŠ Vič v Ljubljani povedali, kdaj in zakaj se pretvarjajo.


17.01.2017

Šesti čut

Se v svojem življenju odločate na podlagi logičnega sklepanja in razuma, svojih izkušenj, nasvetov drugih ali pa mogoče kdaj zaupate tudi svojemu šestemu čutu? Vid, tip, voh, sluh in okus poznamo. Kaj pa je šesti čut? O tem bodo v naslednjih dveh minutah govorili učenci iz OŠ 8 talcev Logatec, strokovnjak iz Nevrološke klinike ljubljanskega kliničnega centra in Špela Šebenik.


16.01.2017

Slab zrak

Previsoke koncentracije drobnih prašnih delcev s kratico PM10 v zraku so vse bolj resen problem številnih slovenskih naselij, dolin in še posebno kotlin, sploh pozimi. V Sloveniji imamo kar sedem območij, kjer so na merilnih mestih Agencije RS za okolje izmerili več kot 35 preseganj na leto. Slaba kakovost zraka neposredno ogroža državljane, ki so izpostavljeni onesnaženosti s temi delci, zaradi katerih vsako leto umre več državljanov kot v prometnih nesrečah. Kdaj je zrak slab in kdaj dober so razmišljali učenci in učenke 3. A in C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč. Spraševala in poslušala jih je Liana Buršič


13.01.2017

Domače naloge

V tem tednu so se na naših novinarskih delavnicah urili mladi novinarji iz Žalca. Pri tem so si zadali izziv, da izvedo čim več o domačih nalogah, ki so za marsikaterega šolarja prava muka in izguba časa. Kako o pisanju domačih nalog razmišljajo sami pa je zanimalo Tadejo Bizilj.


12.01.2017

Zakrinkani lovec

Krokodili in aligatorji (znanstveno ime Crocodilia) so plazilci, ki so se pojavili pred 84 milijoni let. So najbližji živeči sorodniki ptic. So ena izmed redkih živali, ki so na svetu že od prazgodovine in so bili družba dinozavrom. Krokodili za lovljenje plena uporabljajo zelo učinkovite tehnike, saj je kar 80 odstotkov njihovih napadov uspešnih. Zdaj pa prisluhnite kaj so o teh spretno zakrinkanih lovcih Liani Buršič povedali učenci 3. a, b in c razreda OŠ Škofljica ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin.


11.01.2017

Revščina

Kadarkoli je otrok, ženska ali moški obsojen na življenje v revščini, so kršene človekove pravice! Revščina v Sloveniji grozi vse več otrokom, vse več družinam in posameznikom, tudi tistim z redno zaposlitvijo. Leta 2015 kar 63 tisoč otrokom mlajših od 17 let. Število tistih, ki potrebujejo asistenco humanitarnih organizacij je naraslo že na 30 odstotkov naše populacije. Revščina in z njo tesno povezana lakota ostajata tudi najpogostejši vzrok smrti na svetu! Prisluhnite kako o revščini in revnih razmišljajo učenci in učenke 3. A in C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč. Spraševala in poslušala jih je Liana Buršič


10.01.2017

Priti na boben

V jezikovno obarvani rubriki Dobro jutro, otroci bomo govorili o denarju, službi in o bobnih. Če se sprašujete, kako gre to skupaj, vam odgovor ponujajo učenci iz OŠ Polhov Gradec in dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Govorili so namreč o tem, kaj pomeni izraz priti na boben!


09.01.2017

Deloholizem

Deloholizem je obsedenost z delom, nagnjenost k pretiranemu delu. Deloholiki imajo težave pri določanju meje, postanejo utrujeni in izčrpani ter so nezmožni uravnavati in usklajevati delo ter zasebno oziroma družinsko življenje. Žal jih je med nami vse več. Poslušajmo kaj so o deloholizmu in deloholikih Liani Buršič povedali žal vse prevečkrat preslišani mali modreci. Tokrat učenci in učenke 3. A in C razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč. Fedja, Ruben, Taja, Alisa, Ana in Nikolaj.


06.01.2017

Živali

Za večino živali je zima velika preizkušnja. Preživijo jo na različne načine – nekatere ostanejo dejavne, druge dremljejo, tretje globoko spijo – prav vsaka se na hladne dni torej prilagodi na svoj način. O tem, v katero žival pa bi se – če bi imeli to možnost – spremenili učenci ljubljanske Osnovne šole Poljane, je zanimalo Tadejo Bizilj.


04.01.2017

Zimsko spanje

Ameriška staroselska basen pravi, da medved prespi zimo zato, ker je preveč požrešen, da bi lahko bil buden celo leto. Nenasitnost velja tudi za slovenske medvede. Ti se vso zimo tako veliko zbujajo, da v povprečju spijo le 74 dni, kar je precej manj od njihovih vrstnikov na tej geografski širini. Mami jih koruza, ki jim je v krmiščih,namenjenih odvračanju divjadi od naselji, na voljo vso zimo. Če bi bili pogoji dovolj ugodni, bi se tudi nekateri tretješolci iz OŠ Ledina Ljubljana odločili za zimsko spanje. Z njimi se je pogovarjala Lea Ogrin.


05.01.2017

Novoletne zaobljube

Ste tudi letos sklenili novoletne zaobljube? Se jih še držite? Britanska raziskava je leta 2007 pokazala, da kar 88% ljudi, prekrši svoje zaobljube. Sicer pa gre za starodavno tradicijo kjer se posameznik zaveže, da se bo v novem letu izboljšal. Že stari Babilonci so se za-obljubljali svojim bogovom na začetku vsakega leta, v upanju, da bi se vrnili izposojeni predmeti in da bi jim uspelo poplačati dolgove. Rimljani pa so vsako leto začeli z obljubami bogu Janusu, po katerem je imenovan mesec januar. Kako pa o novoletnih zaobljubah razmišljajo tretješolci iz OŠ Ledina v Ljubljani in kaj si želijo v novem letu, so povedali Lei Ogrin.


05.01.2017

Skakalni rekorder

Kenguruji živijo na prostem samo v Avstraliji. V naravi živijo od 4-8 let, v živalskih vrtovih pa dočakajo tudi 17-19 let. Imajo močne zadnje noge, ki jim omogočajo hitre in dolge skoke pri katerih uporabljajo rep kot krmilo in sredstvo za ravnotežje. So odlični skakalci. Zdaj pa prisluhnite kaj so Liani Buršič o tem skakalnem rekorderju povedali učenci 3. a, b in c razreda OŠ Škofljica ter Petra Hrovatin, biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju.


03.01.2017

Imate mirno kri?

Upamo, da ste v nov šolski in deloven teden, prvi v tem koledarskem letu, stopili mirno in sproščeno. O tem, kaj pomeni imeti mirno ali hladno kri, smo se pogovarjali z otroki iz OŠ Trebnje, s predavateljico na Medicinski fakulteti dr. Heleno Lenasi pa o tem, kako hitro teče kri po naših žilah.


30.12.2016

Novo leto

O praznovanju novega leta in novoletnih željah so v tokratni oddaji razmišljali osnovnošolci in Tadeja Bizilj.


29.12.2016

Grbava maratonka

Velblod je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo in dvogrbo kamelo. Izvirata iz suhih predelov Azije. Od divjih populacij teh dveh vrst je ostalo le okoli 1000 osebkov dvogrbe kamele v puščavi Gobi, ki so skrajno ogroženi, enogrba kamela pa je danes izključno domača žival. Kamelje mleko je še danes glavni vir hrane nomadskih plemen v severni Afriki. Kaj vse so Liani Buršič o kameli povedali učenci 3. b razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin pa boste slišali v posnetku.


28.12.2016

Nematerialna darila

Praznični čas je tudi čas daril. Za mnoge starše je december zato finančno precej obremenilen mesec. Lea Ogrin je tretješolce iz OŠ Ledina Ljubljana vprašala, če bi se bili letos pripravljeni odpovedati darilom. V en glas so odvrnili, da to sicer ne, saj je obdarovanje ključen del praznikov. Bili pa bi sicer zadovoljni tudi z darilom, ki bi ga izdelali sami doma. Prisluhnite današnji rubriki Dobro jutro otroci.


27.12.2016

Napolniti baterije

Kaj naredite, če ste zaspani, utrujeni, pod stresom? Vsak ima za to najbrž svoj recept. Svojega nam bodo izdali učenci OŠ 8 talcev Logatec, strokovnjak in Špela Šebenik. Razložili so namreč, kaj pomeni, da si moramo napolniti baterije.


23.12.2016

Prazniki

Petek je danes, 23. december in zadnji dan pouka v tem letu za šolarje je končno tu. Čeprav je pred njimi še nekaj šolskih ur, bodo te danes potekale v bolj veselem in sproščenem vzdušju. Kako počitnice in prihajajoče praznične dni pričakujejo osnovnošolke Neža, Sara in Jona, je zanimalo Tadejo Bizilj.


22.12.2016

Brihtna črednica

Na svetu je več kot milijarda ovac, največ na Kitajskem pa potem v Avstraliji, Indiji in Iranu. V Avstraliji so lani našli ovco, ki je imela že tako gosto volno, da je ta ogrožala njeno življenje. Najditelji predvidevajo, da je ovca že pred leti izgubila svojo čredo. Za striženje so bili potrebni kar štirje moški, ki so nastrigli 40 kilogramov volne, kar je neuradni svetovni rekord. Več o teh sicer zelo brihtnih črednicah pa so Liani Buršič povedali učenci 3. A in B razreda OŠ Frana Albrehta Kamnik in biologinja Petra Hrovatin.


21.12.2016

Opiši barvo!

Tokrat je Lea Ogrin tretješolcem iz OŠ Ledina v Ljubljani zastavila posebno nalogo. Otroci so urili sposobnost izražanja abstraktnih pojmov. Svojim sošolkam in sošolcem so morali opisati barvo brez, da bi jo poimenovali z imenom. Prisluhnite kako dobro so opravili z nalogo.


Stran 43 od 120
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov