Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Naše poti

09.02.2015

V občini Murska Sobota živi 1.100 Romov, največ v krajevni skupnosti Pušča, ostali v dveh zaselkih v Černelavcih in v centru mesta. Njihov položaj se ne razlikuje od položaja večinskih prebivalcev, za Puščo pa velja, da je eno izmed najbolje urejenih romskih naselij v Sloveniji. Pa vendar imajo tudi tam težave. Zaradi ukinitve razpisa za sofinanciranje infrastrukture v romskih naseljih, ne morejo dokončati gradnje kanalizacijskega omrežja. Kaj zdaj, nas bo zanimalo v Naših poteh. Predstavili bomo tudi zbornik programov promocije zdravja in uravnotežene prehrane za romsko populacijo, ki ga je izdalo društvo Romani Union. Ob kulturnem prazniku bomo prebrali nekaj Prešernovih pesmi v romskem jeziku. Vabljeni k poslušanju.

Nestrpnost pri nas ni vidna v takšni meri kot v drugih krajih Evrope ali Bližnjega vzhoda, pravi direktor prvega Festivala strpnosti, Robert Waltl. Vse večja prikrita nestrpnost do drugega in drugačnega in težave ob ustanovitvi judovskega kulturnega centra, so razlog, da ima tak festival zdaj tudi Ljubljana. V sodelovanju z Zagrebškim filmskim festivalom, ki ima desetletno tradicijo predvsem na področju judovskega filma, Festival strpnosti obravnava teme, ki se dotikajo vseh nas in ki imajo poudarek na človekovih pravicah. Osnova letošnjega je holokavst.

»V Sloveniji se do pred nekaj leti o holokavstu nismo pogovarjali. Mladi sicer vedo, kaj je holokavst, in da se je zgodil. Mislijo pa, da se je to zgodilo nekje drugje, na Poljskem, v Nemčiji, Rusiji. Ne vedo, da se je to dogajalo tudi pri nas. Tudi pri nas prihaja do nestrpnosti do Romov, ki jo je v preteklosti spodbujala celo visoka politika, težave imamo s sprejemanjem drugačne spolne usmerjenosti, z enakostjo spolov … Ogromno je tem, ki tlijo in o katerih se je potrebno pogovarjati. Če nečesa ne poznamo, to hitro ne samo odvračamo, ampak tudi sovražimo. Sovraštvo pa lahko pripelje do katastrofe«.

82 letni Branko Lustig je kot 10-letni deček 3 leta preživel v koncentracijskem taborišču. Njegove izkušnje so prikazane v filmu Schindlerjev seznam, za kar je bil uspešen Hollywoodski producent, nagrajen z oskarjem. Dvakratni oskarjevec je tudi častni predsednik festivala.

»V Birkenau je v velikem ograjenem kompleksu v barakah živelo 3500 Romov. Družine, otroci, ženske in moški skupaj, v strahotnem stanju, bolni, imeli so tifus in druge bolezni. Po dveh dneh, ko sem spet prišel mimo, ni bilo tam nikogar več. Povedali so mi, da so v dveh dneh vse likvidirali. Bojim se, da se čez 50 let o holokavstu sploh ne bo več govorilo. Sam festival seveda ni dovolj, da bi se to spremenilo. Poleg festivala predavamo mladim. Včasih se mi zdi, da bi me morali klonirati, da bi potrebovali še vsaj deset takih, kot sem jaz, ki bi hodili po šolah in pripovedovali otrokom o teh grozotah. Temu bi morali nameniti več pozornosti. Kljub temu, da je to težko, bi morali imeti mladi vsaj enkrat čast spoznati preteklost. Vsakič znova sem po ogledu filma s podobno vsebino do solz ganjen. Moje sporočilo mladim in starim zato je, da naj gledajo filme in berejo o zgodovini. Če se pozabi, se bo ponovila. In to se ne sme zgoditi«.

Matic Grmovšek Žnidarič, po rodu s Trebnjega, vrsto let živi na Dunaju, kjer je družbeno in politično aktiven v koroško slovenski politiki. Zadnje leto predseduje krovni organizaciji mladinskih manjšinskih organizacij v Evropi. Njegov pogled na strpnost se je po letih življenja v tujini korenito spremenil.

»Strpnosti ne poznamo oziroma o njej nismo poučeni. Na tem področju nas čaka še ogromno dela. Da bi lahko govorili o strpnosti, bi morali najprej spoznati ljudi, s katerimi sobivamo. Nestrpnost do neke narodne skupnosti, o kateri malo oziroma nič ne vemo, je neprimerna in pelje v ekstremizem. S temi vprašanji se sam verjetno ne bi ukvarjal, če se ne bi odselil in v tujini na lastni koži občutil, kaj pomeni biti diskriminiran. Osebno drugače gledam na to, bolj odprto, s širšim pogledom na vse skupaj.«

O genocidu nad Romi med drugo svetovno vojno se ni veliko govorilo, zadnja leta se to spreminja. Vedno več je literature in drugih vsebin na to temo. Med njimi tudi dokumentarni film Broken Silence, Zlomljena tišina, ki skozi oči novinarja Orhana Galjuša raziskuje, zakaj so Romi o grozotah, ki so se zgodile med 2. Svetovno vojno, molčali tako dolgo.


Naše poti

861 epizod


Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si

Naše poti

09.02.2015

V občini Murska Sobota živi 1.100 Romov, največ v krajevni skupnosti Pušča, ostali v dveh zaselkih v Černelavcih in v centru mesta. Njihov položaj se ne razlikuje od položaja večinskih prebivalcev, za Puščo pa velja, da je eno izmed najbolje urejenih romskih naselij v Sloveniji. Pa vendar imajo tudi tam težave. Zaradi ukinitve razpisa za sofinanciranje infrastrukture v romskih naseljih, ne morejo dokončati gradnje kanalizacijskega omrežja. Kaj zdaj, nas bo zanimalo v Naših poteh. Predstavili bomo tudi zbornik programov promocije zdravja in uravnotežene prehrane za romsko populacijo, ki ga je izdalo društvo Romani Union. Ob kulturnem prazniku bomo prebrali nekaj Prešernovih pesmi v romskem jeziku. Vabljeni k poslušanju.

Nestrpnost pri nas ni vidna v takšni meri kot v drugih krajih Evrope ali Bližnjega vzhoda, pravi direktor prvega Festivala strpnosti, Robert Waltl. Vse večja prikrita nestrpnost do drugega in drugačnega in težave ob ustanovitvi judovskega kulturnega centra, so razlog, da ima tak festival zdaj tudi Ljubljana. V sodelovanju z Zagrebškim filmskim festivalom, ki ima desetletno tradicijo predvsem na področju judovskega filma, Festival strpnosti obravnava teme, ki se dotikajo vseh nas in ki imajo poudarek na človekovih pravicah. Osnova letošnjega je holokavst.

»V Sloveniji se do pred nekaj leti o holokavstu nismo pogovarjali. Mladi sicer vedo, kaj je holokavst, in da se je zgodil. Mislijo pa, da se je to zgodilo nekje drugje, na Poljskem, v Nemčiji, Rusiji. Ne vedo, da se je to dogajalo tudi pri nas. Tudi pri nas prihaja do nestrpnosti do Romov, ki jo je v preteklosti spodbujala celo visoka politika, težave imamo s sprejemanjem drugačne spolne usmerjenosti, z enakostjo spolov … Ogromno je tem, ki tlijo in o katerih se je potrebno pogovarjati. Če nečesa ne poznamo, to hitro ne samo odvračamo, ampak tudi sovražimo. Sovraštvo pa lahko pripelje do katastrofe«.

82 letni Branko Lustig je kot 10-letni deček 3 leta preživel v koncentracijskem taborišču. Njegove izkušnje so prikazane v filmu Schindlerjev seznam, za kar je bil uspešen Hollywoodski producent, nagrajen z oskarjem. Dvakratni oskarjevec je tudi častni predsednik festivala.

»V Birkenau je v velikem ograjenem kompleksu v barakah živelo 3500 Romov. Družine, otroci, ženske in moški skupaj, v strahotnem stanju, bolni, imeli so tifus in druge bolezni. Po dveh dneh, ko sem spet prišel mimo, ni bilo tam nikogar več. Povedali so mi, da so v dveh dneh vse likvidirali. Bojim se, da se čez 50 let o holokavstu sploh ne bo več govorilo. Sam festival seveda ni dovolj, da bi se to spremenilo. Poleg festivala predavamo mladim. Včasih se mi zdi, da bi me morali klonirati, da bi potrebovali še vsaj deset takih, kot sem jaz, ki bi hodili po šolah in pripovedovali otrokom o teh grozotah. Temu bi morali nameniti več pozornosti. Kljub temu, da je to težko, bi morali imeti mladi vsaj enkrat čast spoznati preteklost. Vsakič znova sem po ogledu filma s podobno vsebino do solz ganjen. Moje sporočilo mladim in starim zato je, da naj gledajo filme in berejo o zgodovini. Če se pozabi, se bo ponovila. In to se ne sme zgoditi«.

Matic Grmovšek Žnidarič, po rodu s Trebnjega, vrsto let živi na Dunaju, kjer je družbeno in politično aktiven v koroško slovenski politiki. Zadnje leto predseduje krovni organizaciji mladinskih manjšinskih organizacij v Evropi. Njegov pogled na strpnost se je po letih življenja v tujini korenito spremenil.

»Strpnosti ne poznamo oziroma o njej nismo poučeni. Na tem področju nas čaka še ogromno dela. Da bi lahko govorili o strpnosti, bi morali najprej spoznati ljudi, s katerimi sobivamo. Nestrpnost do neke narodne skupnosti, o kateri malo oziroma nič ne vemo, je neprimerna in pelje v ekstremizem. S temi vprašanji se sam verjetno ne bi ukvarjal, če se ne bi odselil in v tujini na lastni koži občutil, kaj pomeni biti diskriminiran. Osebno drugače gledam na to, bolj odprto, s širšim pogledom na vse skupaj.«

O genocidu nad Romi med drugo svetovno vojno se ni veliko govorilo, zadnja leta se to spreminja. Vedno več je literature in drugih vsebin na to temo. Med njimi tudi dokumentarni film Broken Silence, Zlomljena tišina, ki skozi oči novinarja Orhana Galjuša raziskuje, zakaj so Romi o grozotah, ki so se zgodile med 2. Svetovno vojno, molčali tako dolgo.


04.12.2023

Prva romska liga pikada v Sloveniji

Na Goričkem je zaživela prva romska liga pikada, v katero je vključenih šest ekip iz več romskih naselij. Prejšnjo soboto je bil prvi rangturnir v pikadu. Odpravili smo se tudi na osnovno šolo IV. v Murski Soboti, ki zaposluje šest strokovnih delavcev, pripadnikov romske skupnosti. Prvi ponedeljek v decembru prinaša še izbor skladb prejšnjega meseca. V domačem delu se za glasove potegujejo Mišo Kontrec in Čirikli s skladbo Dal ti bom ime ter zasedba Romano Glauso s Sašo Debeljak in skladbo Shoha. V tujem delu pa vam tokrat ponujamo na izbiro skladbi A man after midnight zasedbe Roma Soul in Le Soir, prispevek Tchavola Schmitta.


27.11.2023

Kako se soočimo z žalovanjem in izgubo?

V zadnji novembrski oddajo bomo govorili o žalovanju in izgubi. Proces žalovanja je boleč, vendar je sestavni del življenja, ki poteka skozi več faz in navadno vodi do sprejemanja izgube. V teku je mednarodni projekt osmih držav, ki bo med drugim naslovil fizično in dušeno zdravje pripadnikov romske skupnosti. Zasedba Romano Glauso predstavlja nov video izdelek za skladbo Šoha, ki ji bomo premierno tudi prisluhnili. Čas bo še za novo rubriko romskega jezika, ki prinaša rezultate nacionalne analize o ohranjanju romskega jezika.


20.11.2023

Rome v Sloveniji obiskali tuji delegati in predstavniki različnih manjšin

Romski akademski klub je organiziral petdnevno srečanje ter obisk delegatov ter predstavnikov romske skupnosti na Slovaškem, predstavnic judovske manjšine in iraške skupnosti na Švedskem ter predstavnika srbske manjšine na Hrvaškem. Hiša vzhajajočega sonca iz Murske Sobote pa je v začetku novembra izvedla devetdnevno mladinsko izmenjavo z naslovom »Me Som Rom in Diversity«, ki je združila dvajset mladih iz več evropskih držav. Kočevje je obiskal še motivacijski govorec iz ZDA, Jabari Smith, ki je v sklopu štiritedenskega usposabljanja delal s strokovnimi delavci, ki se vsakodnevno ukvarjajo z romsko skupnostjo.


13.11.2023

Romski nogometni klubi na Goričkem opozarjajo na diskriminacijo v športu

Dodatna nenamenska sredstva za urejanje razmer v romskih naseljih občine porabljajo različno. Tokrat preverjamo, kako bo 365 tisoč evrov za več kot 1000 Romov porabila murskosoboška občina. Romska društva na Goričkem opozarjajo na diskriminacijo romskih nogometnih klubov pri vključevanju v lokalno nogometno ligo. Tetovaže so kot modna muha zelo priljubljene tudi v romski skupnosti, zato prinašamo odgovore na vprašanja, kdo in kdaj naj se za tetovažo odloči ter kako varna je tetovaža.


06.11.2023

Ob svetovnem dnevu romskega jezika

Ob svetovnem dnevu romskega jezika 5. novembra smo nekaj sogovornikov povprašali po njihovi najljubši besedi v romščini. Prinašamo še nekaj zanimivih dejstev o romskem jeziku. Udeležili smo se kulturnega srečanja romskih otrok, kjer so se v znanju iz romskega jezika in kulture pomerili učenci nekaterih pomurskih osnovnih šol. Prvi ponedeljek v mesecu novembru prinaša še izbor za skladbi prejšnjega meseca. Na domačem delu se za glasove potegujeta Sandi Horvat s skladbo Pelaj me domov in zasedba Tea Collorija in Momento Cigano s skladbo Smiling Eternity. Na tujem delu pa vam tokrat na izbiro ponujamo skladbi Astar ando droma zasedbe Kal in Šeleromengro Júlie Kozáková z zasedbo Manuša.


30.10.2023

Še ena Rominja z višjo izobrazbo

Eugenija Orban iz Dobrovnika se je pri svojih 23 letih nedolgo tega pridružila peščici Romov z višjo izobrazbo. Eugenijo smo ujeli po njenem napornem delovniku, saj je takoj po tem, ko je diplomirala, nastopila tudi prvo zaposlitev. Opravlja delo strokovne delavke pri Centru šolskih in obšolskih dejavnosti, kjer vsakodnevno obiskuje nekatera romska naselja, ponuja dodatno učno pomoč učencem in izvaja druge prostočasne dejavnosti. Obiskali smo še kulturno prireditev v Murski Soboti, kjer so skušali obuditi romske folklorne skupine. Čas bo tudi za rubriko romskega jezika, v kateri tokrat prinašamo odgovore o izvoru romščine.


23.10.2023

Novi izobraževalni programi za Rome v Kočevju

Vladni urad za narodnosti se je mudil na obisku v Ribnici in Kočevju, kjer si je v spremstvu nekaterih predstavnikov Romov ogledal tudi tamkajšnja romska naselja. Obiskali smo še občino Kuzma in preverili s kakšnimi izzivi se srečuje občina pri reševanju romskega vprašanja. Pogovarjali smo se s prekmurskim glasbenikom Sandijem Horvatom, ki skozi glasbo obuja stare ljudske prekmurske pesmi.


16.10.2023

V občini Škocjan razmere Romov urejajo z občinsko komisijo za reševanje romske problematike

Pojav zgodnjih in prisilnih porok v romski skupnosti bo na naslavljalo nadaljevanje projekta vladnega urada za narodnosti Siforoma 6. Udeležili smo namreč prvega delovnega sestanka delovne skupine. Odbor DZ za delo je 4. oktobra med tremi predlogi sprememb zakonov, ki jih je vložila skupina 11 županov skupaj z več kot 5000 podpisi volivcev in s katerimi bi reševali problematiko otrok iz težavnih socialnih okolij, podprl le predlog novele zakona o urejanju trga dela. Odpravili smo se v občino Škôcjan, prinašamo pa še sporočilo evropske poslanke, Rominje z Madžarske, Livie Jaroka.


02.10.2023

Romska otroška mini olimpijada v Murski Soboti združila skoraj 80 otrok

V Ljubljano se je po dolgih letih, skoraj desetletjih vrnila ena najbolj priljubljenih romskih zasedb novega tisočletja, romunski romski pihalni orkester Fanfare Ciocărlia. Za vas smo ujeli utrip koncerta v Kinu Šiška. Udeležili smo se še romske otroške mini olimpijade, ki jo je v Murski Soboti pripravila Romska športna zveza Slovenije. Čas bo tudi za izbor skladb prejšnjega meseca. Na domačem delu se za glasove potegujeta skladbi Istriano Duro Tea Collorija v sodelovanju z Big Bandom RTV Slovenija in skladba Magija, ki jo prispeva zasedba Gugutke. V tujem delu pa za glasove tekmujeta Georgi Bureto in Stefcho s skladbo Stupkata na bureto in Chico & The Gypsies s skladbo Lucia.


25.09.2023

O Romih, ki so del LGBT+ skupnosti na prvi tovrstni konferenci pri nas

Romski akademski klub s prvo konferenco o Romih, ki so del LGBT+ skupnosti, naslavlja manjšino znotraj manjšine in tako orje ledino v slovenskem prostoru. Gre za temo, ki do sedaj še ni našla mesta za diskurz. Odpravili se bomo še na Gradiščansko, kjer smo obiskali nekaj romskih organizacij, prinašamo pa še izsledke mednarodne romske konference v Radencih, na kateri so se zbrali nekateri predstavniki Romov in predstavniki vladnih institucij, ki pokrivajo romsko tematiko iz več evropskih držav.


18.09.2023

Rome bodo zaradii širjenja industrijske cone v Ribnici morali preseliti

Odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je minuli torek več ur razpravljal o položaju romske skupnosti. V 30 letih se razmere niso izboljšale, ampak še poslabšale. V Naših poteh prinašamo poročilo s torkove razprave. Svoje poročilo o romski skupnosti je v petek predstavil tudi Varuh človekovih pravic. V občini Ribnica pa bodo zaradi širjenja industrijske cone Lepovče morali preseliti tamkajšnje Rome, a romska skupnost temu nasprotuje.


11.09.2023

Občina Puconci za Rome letos namenja 270 tisoč evrov

Dodatna finančna sredstva za občine, ki jih je 20 občinam, v katerih živi romska skupnost, namenil vladni urad za narodnosti, bodo namenjena in porabljena različno. Tokrat preverjamo, kako bodo 270 tisoč evrov sredstev za Rome porabili v občini Puconci. Romsko društvo Romano veseli pa se je lotilo zanimivega mednarodnega projekta – kako ustvariti in ohraniti romsko glasbo.


04.09.2023

Varuhovi kotički sedaj tudi na Dolenjskem

Varuh človekovih pravic se je ob odprtju Varuhovih kotičkov na Dolenjskem, seznanil z izzivi romske skupnosti v tem delu Slovenije. Novomeški župan mu je predstavil paket zakonov za urejanje razmer otrok in mladine iz težavnih socialnih okolij, kar vključuje tudi Rome. Čas bo še za izbor najboljših skladb poletnih mesecev julija in avgusta. Na domačem delu se za glasove poslušalcev borita skladba Svet se segreva zasedbe Balkan Boys in priredba skladbe 1000 let v izvedbi Miša Kontreca. Na tujem delu pa se bosta tokrat pomerili Jan Bending in Rytmus s skladbo Romalandia in Israel Fernández s skladbo Despierta.


28.08.2023

Kakšna usoda čaka večnamenske romske centre po 1. septembru?

Čez nekaj dni se konča projekt večnamenskih romskih centrov. Preverjamo, kaj se bo z učno pomočjo v sedmih romskih naseljih zgodilo po 1. septembru in kako, če se bo delo v naseljih sploh nadaljevalo. Prinašamo utrinke Bogračfesta v Lendavi, v kateri so se za lovoriko najboljšega bograča potegovala tudi romska društva. V anketi so nam dijaki zaupali, kako se pripravljajo na novo šolsko leto, v rubriki romskega jezika pa tokrat o dnevu nepismenosti.


21.08.2023

Poletni dan na Pušči

Odpravljamo se v edino romsko krajevno skupnost pri nas, na Puščo, kjer se je odvil edinstven dogodek, ki je združil šport, izobraževanje, kreativnost in dobro druženje v idiličnem okolju naselja. Tam bo vrata odprla tudi Vas sožitja. Ustavili se bomo še romskem Art Camp-u, prinašamo pa še spodbudno zgodbo dijaka Tima Tudije iz Križevske vasi pri Črnomlju.


14.08.2023

"Eksimir je žarek upanja za celo naselje Brezje-Žabjak".

Kljub temu, da so se šolske počitnice že prevesile v zadnjo četrtino, so poletni tabori še vedno v polnem zamahu. Tokrat prinašamo utrinke in vtise otrok s tabora v Murski Soboti, kjer so med drugim spoznaval različne poklice. Pogovarjali smo se še s predsednico društva Amaro Drom, Sanjo Bogičević, ki tudi kot romska pomočnica opozarja na porast diskriminacije. Prinašamo še spodbudno zgodbo dijaka iz naselja Brezje-Žabjak, ki kot prioriteto v svojem življenju postavlja izobrazbo.


07.08.2023

Romi Puščo sami obvarovali pred poplavo

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.


31.07.2023

Naše poti: Ferus Mustafov: Berlin, 30. julija 1994

Naše poti: Ferus Mustafov: Berlin, 30. julija 1994. Poletni koncert Naših poti. Koncert pokojnega romskega virtuoza s skupino na festivalu Heimatklänge v Berlinu. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2023/07/26/ferus-mustafov-berlin-30-julij-1994/


24.07.2023

Medvrstniško nasilje je sodoben izziv

V zadnjem času se srečujemo s porastom medvrstniškega nasilja, zato je dobro, da ga znamo prepoznati in še pomembneje v teh primerih pravilno ukrepati. Enako je tudi z drugimi vrstami nasilja. V tokratni oddaji smo pred mikrofon povabili strokovnjake, ki delujejo na področju zaznave in reševanja več vrst nasilja.


17.07.2023

Damir Mazrek

Reden gost Naših poti, vsaj z glasbo, je mariborski tolkalec Damir Mazrek. Svojih romskih korenin ne skriva, ampak jih raziskuje in vključuje v svoje glasbeno ustvarjanje. Človek z več talenti in večinstrumentalist se je že v najstniških letih zapisal tolkalom.. V oddaji bomo pobliže spoznali glasbenega ustvarjalca, ki je svoje znanje krepil in nadgrajeval v številnih državah po svetu.


Stran 3 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov