Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V občini Murska Sobota živi 1.100 Romov, največ v krajevni skupnosti Pušča, ostali v dveh zaselkih v Černelavcih in v centru mesta. Njihov položaj se ne razlikuje od položaja večinskih prebivalcev, za Puščo pa velja, da je eno izmed najbolje urejenih romskih naselij v Sloveniji. Pa vendar imajo tudi tam težave. Zaradi ukinitve razpisa za sofinanciranje infrastrukture v romskih naseljih, ne morejo dokončati gradnje kanalizacijskega omrežja. Kaj zdaj, nas bo zanimalo v Naših poteh. Predstavili bomo tudi zbornik programov promocije zdravja in uravnotežene prehrane za romsko populacijo, ki ga je izdalo društvo Romani Union. Ob kulturnem prazniku bomo prebrali nekaj Prešernovih pesmi v romskem jeziku. Vabljeni k poslušanju.
Nestrpnost pri nas ni vidna v takšni meri kot v drugih krajih Evrope ali Bližnjega vzhoda, pravi direktor prvega Festivala strpnosti, Robert Waltl. Vse večja prikrita nestrpnost do drugega in drugačnega in težave ob ustanovitvi judovskega kulturnega centra, so razlog, da ima tak festival zdaj tudi Ljubljana. V sodelovanju z Zagrebškim filmskim festivalom, ki ima desetletno tradicijo predvsem na področju judovskega filma, Festival strpnosti obravnava teme, ki se dotikajo vseh nas in ki imajo poudarek na človekovih pravicah. Osnova letošnjega je holokavst.
»V Sloveniji se do pred nekaj leti o holokavstu nismo pogovarjali. Mladi sicer vedo, kaj je holokavst, in da se je zgodil. Mislijo pa, da se je to zgodilo nekje drugje, na Poljskem, v Nemčiji, Rusiji. Ne vedo, da se je to dogajalo tudi pri nas. Tudi pri nas prihaja do nestrpnosti do Romov, ki jo je v preteklosti spodbujala celo visoka politika, težave imamo s sprejemanjem drugačne spolne usmerjenosti, z enakostjo spolov … Ogromno je tem, ki tlijo in o katerih se je potrebno pogovarjati. Če nečesa ne poznamo, to hitro ne samo odvračamo, ampak tudi sovražimo. Sovraštvo pa lahko pripelje do katastrofe«.
82 letni Branko Lustig je kot 10-letni deček 3 leta preživel v koncentracijskem taborišču. Njegove izkušnje so prikazane v filmu Schindlerjev seznam, za kar je bil uspešen Hollywoodski producent, nagrajen z oskarjem. Dvakratni oskarjevec je tudi častni predsednik festivala.
»V Birkenau je v velikem ograjenem kompleksu v barakah živelo 3500 Romov. Družine, otroci, ženske in moški skupaj, v strahotnem stanju, bolni, imeli so tifus in druge bolezni. Po dveh dneh, ko sem spet prišel mimo, ni bilo tam nikogar več. Povedali so mi, da so v dveh dneh vse likvidirali. Bojim se, da se čez 50 let o holokavstu sploh ne bo več govorilo. Sam festival seveda ni dovolj, da bi se to spremenilo. Poleg festivala predavamo mladim. Včasih se mi zdi, da bi me morali klonirati, da bi potrebovali še vsaj deset takih, kot sem jaz, ki bi hodili po šolah in pripovedovali otrokom o teh grozotah. Temu bi morali nameniti več pozornosti. Kljub temu, da je to težko, bi morali imeti mladi vsaj enkrat čast spoznati preteklost. Vsakič znova sem po ogledu filma s podobno vsebino do solz ganjen. Moje sporočilo mladim in starim zato je, da naj gledajo filme in berejo o zgodovini. Če se pozabi, se bo ponovila. In to se ne sme zgoditi«.
Matic Grmovšek Žnidarič, po rodu s Trebnjega, vrsto let živi na Dunaju, kjer je družbeno in politično aktiven v koroško slovenski politiki. Zadnje leto predseduje krovni organizaciji mladinskih manjšinskih organizacij v Evropi. Njegov pogled na strpnost se je po letih življenja v tujini korenito spremenil.
»Strpnosti ne poznamo oziroma o njej nismo poučeni. Na tem področju nas čaka še ogromno dela. Da bi lahko govorili o strpnosti, bi morali najprej spoznati ljudi, s katerimi sobivamo. Nestrpnost do neke narodne skupnosti, o kateri malo oziroma nič ne vemo, je neprimerna in pelje v ekstremizem. S temi vprašanji se sam verjetno ne bi ukvarjal, če se ne bi odselil in v tujini na lastni koži občutil, kaj pomeni biti diskriminiran. Osebno drugače gledam na to, bolj odprto, s širšim pogledom na vse skupaj.«
O genocidu nad Romi med drugo svetovno vojno se ni veliko govorilo, zadnja leta se to spreminja. Vedno več je literature in drugih vsebin na to temo. Med njimi tudi dokumentarni film Broken Silence, Zlomljena tišina, ki skozi oči novinarja Orhana Galjuša raziskuje, zakaj so Romi o grozotah, ki so se zgodile med 2. Svetovno vojno, molčali tako dolgo.
868 epizod
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
V občini Murska Sobota živi 1.100 Romov, največ v krajevni skupnosti Pušča, ostali v dveh zaselkih v Černelavcih in v centru mesta. Njihov položaj se ne razlikuje od položaja večinskih prebivalcev, za Puščo pa velja, da je eno izmed najbolje urejenih romskih naselij v Sloveniji. Pa vendar imajo tudi tam težave. Zaradi ukinitve razpisa za sofinanciranje infrastrukture v romskih naseljih, ne morejo dokončati gradnje kanalizacijskega omrežja. Kaj zdaj, nas bo zanimalo v Naših poteh. Predstavili bomo tudi zbornik programov promocije zdravja in uravnotežene prehrane za romsko populacijo, ki ga je izdalo društvo Romani Union. Ob kulturnem prazniku bomo prebrali nekaj Prešernovih pesmi v romskem jeziku. Vabljeni k poslušanju.
Nestrpnost pri nas ni vidna v takšni meri kot v drugih krajih Evrope ali Bližnjega vzhoda, pravi direktor prvega Festivala strpnosti, Robert Waltl. Vse večja prikrita nestrpnost do drugega in drugačnega in težave ob ustanovitvi judovskega kulturnega centra, so razlog, da ima tak festival zdaj tudi Ljubljana. V sodelovanju z Zagrebškim filmskim festivalom, ki ima desetletno tradicijo predvsem na področju judovskega filma, Festival strpnosti obravnava teme, ki se dotikajo vseh nas in ki imajo poudarek na človekovih pravicah. Osnova letošnjega je holokavst.
»V Sloveniji se do pred nekaj leti o holokavstu nismo pogovarjali. Mladi sicer vedo, kaj je holokavst, in da se je zgodil. Mislijo pa, da se je to zgodilo nekje drugje, na Poljskem, v Nemčiji, Rusiji. Ne vedo, da se je to dogajalo tudi pri nas. Tudi pri nas prihaja do nestrpnosti do Romov, ki jo je v preteklosti spodbujala celo visoka politika, težave imamo s sprejemanjem drugačne spolne usmerjenosti, z enakostjo spolov … Ogromno je tem, ki tlijo in o katerih se je potrebno pogovarjati. Če nečesa ne poznamo, to hitro ne samo odvračamo, ampak tudi sovražimo. Sovraštvo pa lahko pripelje do katastrofe«.
82 letni Branko Lustig je kot 10-letni deček 3 leta preživel v koncentracijskem taborišču. Njegove izkušnje so prikazane v filmu Schindlerjev seznam, za kar je bil uspešen Hollywoodski producent, nagrajen z oskarjem. Dvakratni oskarjevec je tudi častni predsednik festivala.
»V Birkenau je v velikem ograjenem kompleksu v barakah živelo 3500 Romov. Družine, otroci, ženske in moški skupaj, v strahotnem stanju, bolni, imeli so tifus in druge bolezni. Po dveh dneh, ko sem spet prišel mimo, ni bilo tam nikogar več. Povedali so mi, da so v dveh dneh vse likvidirali. Bojim se, da se čez 50 let o holokavstu sploh ne bo več govorilo. Sam festival seveda ni dovolj, da bi se to spremenilo. Poleg festivala predavamo mladim. Včasih se mi zdi, da bi me morali klonirati, da bi potrebovali še vsaj deset takih, kot sem jaz, ki bi hodili po šolah in pripovedovali otrokom o teh grozotah. Temu bi morali nameniti več pozornosti. Kljub temu, da je to težko, bi morali imeti mladi vsaj enkrat čast spoznati preteklost. Vsakič znova sem po ogledu filma s podobno vsebino do solz ganjen. Moje sporočilo mladim in starim zato je, da naj gledajo filme in berejo o zgodovini. Če se pozabi, se bo ponovila. In to se ne sme zgoditi«.
Matic Grmovšek Žnidarič, po rodu s Trebnjega, vrsto let živi na Dunaju, kjer je družbeno in politično aktiven v koroško slovenski politiki. Zadnje leto predseduje krovni organizaciji mladinskih manjšinskih organizacij v Evropi. Njegov pogled na strpnost se je po letih življenja v tujini korenito spremenil.
»Strpnosti ne poznamo oziroma o njej nismo poučeni. Na tem področju nas čaka še ogromno dela. Da bi lahko govorili o strpnosti, bi morali najprej spoznati ljudi, s katerimi sobivamo. Nestrpnost do neke narodne skupnosti, o kateri malo oziroma nič ne vemo, je neprimerna in pelje v ekstremizem. S temi vprašanji se sam verjetno ne bi ukvarjal, če se ne bi odselil in v tujini na lastni koži občutil, kaj pomeni biti diskriminiran. Osebno drugače gledam na to, bolj odprto, s širšim pogledom na vse skupaj.«
O genocidu nad Romi med drugo svetovno vojno se ni veliko govorilo, zadnja leta se to spreminja. Vedno več je literature in drugih vsebin na to temo. Med njimi tudi dokumentarni film Broken Silence, Zlomljena tišina, ki skozi oči novinarja Orhana Galjuša raziskuje, zakaj so Romi o grozotah, ki so se zgodile med 2. Svetovno vojno, molčali tako dolgo.
Zbrani podatki so ne le pokazali, temveč zgolj potrdili, da so pripadniki romske skupnosti ter potujočih skupin – Travellerjev največja marginalizirana skupnost, ki jo je epidemija najbolj prizadela. V oddaji bomo podrobneje predstavili nekatere izsledke raziskave ter tudi rešitve, ki so, kot so še zapisali, več kot nujno potrebne. Nato se bomo odpravili v Beltince v muzej pri Muzikaši, ki je v lasti Jožeta Kontreca, bolj poznanega kot člana zasedbe Langa, ustavili pa se bomo še v zavodu Papilot, kjer je trenutno v teku program o socialni izključenosti. Ob koncu oddaje pa vas Samanta Baranja vabi v novo mesečno rubriko o romskem jeziku. Spregovorila bo o o položaju romskega jezika v času habsburške monarhije. Takrat so bili sprejeti številni ukrepi, ki so Romom preprečevali uporabo njihovega jezika, ohranjanje njihove kulturne identitete in nomadski način življenja. V našo družbo vas ob spremstvu dobre glasbe vabimo takoj po poročilih ob 21. uri.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Spoznali bomo zgodbo Helene Cener iz Vanča vasi, ki bo z nami delila spomine, kako se nekoč doma praznovali veliko noč. Letošnji dan za spremembe, ki ga bodo s vseslovensko akcijo pri Slovenski filantropiji obeležili 10. aprila, poteka pod geslom premagajmo osamljenost. V ta namen smo se pogovarjali s psihoterapevtko, dr. Majo Kus Ambrož ter jo povprašali kako prepoznamo osamljenost in kako se z njo soočimo. V teku pa je tudi program PO-MOČ, s katerim želijo pomagati starejšim od 60 let, ki živijo sami oziroma so osamljeni in otrokom ter mladostnikom, ki rabijo pomoč. Skupaj s pomočjo poslušalcev bomo izbirali še skladbi minulega meseca. Na domačem delu se bosta za glasove pomerila Damir Mazrek s skladbo Confused Wedding in Katja Šulc s skladbo O brišind. Na tujem delu pa vam tokrat na izbiro ponujamo skladbi Novia Moderna, ki jo prispeva Lin Cortés ter Na ker – Na ker madžarske izvajalke Monike Lakatos.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Ob mednarodnem dnevu žena bomo tudi mi dobršen del nocoj namenili Rominjam. Predstavili bomo dve zgodbi, prva prihaja iz štajerskega, druga pa iz prekmurskega konca. Najprej se bomo pogovarjali s 25. letno Amando Fetahi iz Maribora, ki je z nami delila pogled kakšna je sodobna romska ženska, nato se bomo pogovarjali še s 56. letno Anico Baranja iz Zenkovcev, ki je v mladosti, zaradi boljših priložnosti za zaposlitev, zapustila domače romsko naselje in se preselila na Gorenjsko. Zavili bomo še v mestno občino Mursko Soboto, ki pripravlja vse potrebno za legalno širitev največjega romskega naselja pri nas, Pušče.
Prva marčevska oddaja prinaša kar nekaj zgodb, povezanih z izobraževanjem. Najprej bomo preverili, kako poteka program socialne aktivacije Rominj, ki se je moral zaradi razmer v državi preseliti na splet. Pogovarjali smo se z dijakinjama zaključnih letnikov, ki ravno v teh dneh sprejemata eno večjih odločitev; vpis na fakulteto. Informativni dnevi so letos potekali nekoliko drugače, med drugim smo ju vprašali, ali je bila odločitev tudi zaradi tega nekoliko težja? Po tem, ko so se za vse učence in dijake končale zimske počitnice bomo podali še nekaj nasvetov in priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje, na kaj biti pozoren pri vrnitvi nazaj v šolske klopi. Skupaj s poslušalci bomo izbirali še skladbo minulega meseca. Na domačem delu se bodo za glasove pomerili Damir Mazrek s skladbo Cold morning in zasedba Amala s skladbo Zemlja, veter, ogenj. Na tujem delu pa vam tokrat na izbiro ponujamo skladbo Romane Čave, ki jo prispeva Leo G ter Solo pienso en bailar zasedbe Achilifunk Sound System meet Los Retrovisores.
Dobršen del oddaje zadnje februarske oddaje bomo namenili spoznavanju in krepitvi imunskega sistema. Ta je za slehernega posameznika v zimskih časih še kako pomemben. Kakšna je vloga imunskega sistema v tem obdobju, in še posebej sedaj, ko na svoje zdravje zaradi razglašene epidemije pazimo bolj kot po navadi? Odgovore bo z nami delil mag. far., Bojan Madjar. 21. februarja obeležujemo mednarodni dan maternega jezika. To bo tudi tema rubrike o romskem jeziku, v kateri bomo skupaj s Samanto Baranja preverili koliko maternih jezikov poznamo v Sloveniji ter kako pomembno je, da otrok pri učenju drugega jezika najprej obvlada materni jezik.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Na dan slovenskega kulturnega praznika bodo tudi Naše poti nekoliko posebne. Najprej se bomo podali v preteklost. Iz bogatega arhiva oddaje smo izbrskali posnetek, v katerem bomo prisluhnili Zdravljici v narečju dolenjske romščine. Pogovarjali se bomo tudi z mladim romskim pesnikom in umetnikom, Marcelom Baranjo, ki bo z nami delil tudi dve svoji pesmi. Ob koncu oddaje pa bomo prisluhnili še srčni zgodbi upokojene vzgojiteljice, Marijane Škrilec, ki je med prvimi orala ledino na področju vzgoje in izobraževanja v romskem vrtcu na Pušči. Z nami bo delila svoje nepozabne spomine večdesetletnega dela z romskimi otroki.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Koncert ob 10. rojstnem dnevu Naših poti: Lela Soto Sordera v Klubu Cankarjevega doma decembra 2017.
Veliki koncert projekta Amala Imerja Traje Brizanija s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in Big Bandom RTV Slovenija. Koncert je bil 9. aprila 2013 ob svetovnem dnevu Romov v ljubljanskem Cankarjevem domu. Predstavili bomo izbor skladb z njega.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Neveljaven email naslov