Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Naše poti

09.02.2015

V občini Murska Sobota živi 1.100 Romov, največ v krajevni skupnosti Pušča, ostali v dveh zaselkih v Černelavcih in v centru mesta. Njihov položaj se ne razlikuje od položaja večinskih prebivalcev, za Puščo pa velja, da je eno izmed najbolje urejenih romskih naselij v Sloveniji. Pa vendar imajo tudi tam težave. Zaradi ukinitve razpisa za sofinanciranje infrastrukture v romskih naseljih, ne morejo dokončati gradnje kanalizacijskega omrežja. Kaj zdaj, nas bo zanimalo v Naših poteh. Predstavili bomo tudi zbornik programov promocije zdravja in uravnotežene prehrane za romsko populacijo, ki ga je izdalo društvo Romani Union. Ob kulturnem prazniku bomo prebrali nekaj Prešernovih pesmi v romskem jeziku. Vabljeni k poslušanju.

Nestrpnost pri nas ni vidna v takšni meri kot v drugih krajih Evrope ali Bližnjega vzhoda, pravi direktor prvega Festivala strpnosti, Robert Waltl. Vse večja prikrita nestrpnost do drugega in drugačnega in težave ob ustanovitvi judovskega kulturnega centra, so razlog, da ima tak festival zdaj tudi Ljubljana. V sodelovanju z Zagrebškim filmskim festivalom, ki ima desetletno tradicijo predvsem na področju judovskega filma, Festival strpnosti obravnava teme, ki se dotikajo vseh nas in ki imajo poudarek na človekovih pravicah. Osnova letošnjega je holokavst.

»V Sloveniji se do pred nekaj leti o holokavstu nismo pogovarjali. Mladi sicer vedo, kaj je holokavst, in da se je zgodil. Mislijo pa, da se je to zgodilo nekje drugje, na Poljskem, v Nemčiji, Rusiji. Ne vedo, da se je to dogajalo tudi pri nas. Tudi pri nas prihaja do nestrpnosti do Romov, ki jo je v preteklosti spodbujala celo visoka politika, težave imamo s sprejemanjem drugačne spolne usmerjenosti, z enakostjo spolov … Ogromno je tem, ki tlijo in o katerih se je potrebno pogovarjati. Če nečesa ne poznamo, to hitro ne samo odvračamo, ampak tudi sovražimo. Sovraštvo pa lahko pripelje do katastrofe«.

82 letni Branko Lustig je kot 10-letni deček 3 leta preživel v koncentracijskem taborišču. Njegove izkušnje so prikazane v filmu Schindlerjev seznam, za kar je bil uspešen Hollywoodski producent, nagrajen z oskarjem. Dvakratni oskarjevec je tudi častni predsednik festivala.

»V Birkenau je v velikem ograjenem kompleksu v barakah živelo 3500 Romov. Družine, otroci, ženske in moški skupaj, v strahotnem stanju, bolni, imeli so tifus in druge bolezni. Po dveh dneh, ko sem spet prišel mimo, ni bilo tam nikogar več. Povedali so mi, da so v dveh dneh vse likvidirali. Bojim se, da se čez 50 let o holokavstu sploh ne bo več govorilo. Sam festival seveda ni dovolj, da bi se to spremenilo. Poleg festivala predavamo mladim. Včasih se mi zdi, da bi me morali klonirati, da bi potrebovali še vsaj deset takih, kot sem jaz, ki bi hodili po šolah in pripovedovali otrokom o teh grozotah. Temu bi morali nameniti več pozornosti. Kljub temu, da je to težko, bi morali imeti mladi vsaj enkrat čast spoznati preteklost. Vsakič znova sem po ogledu filma s podobno vsebino do solz ganjen. Moje sporočilo mladim in starim zato je, da naj gledajo filme in berejo o zgodovini. Če se pozabi, se bo ponovila. In to se ne sme zgoditi«.

Matic Grmovšek Žnidarič, po rodu s Trebnjega, vrsto let živi na Dunaju, kjer je družbeno in politično aktiven v koroško slovenski politiki. Zadnje leto predseduje krovni organizaciji mladinskih manjšinskih organizacij v Evropi. Njegov pogled na strpnost se je po letih življenja v tujini korenito spremenil.

»Strpnosti ne poznamo oziroma o njej nismo poučeni. Na tem področju nas čaka še ogromno dela. Da bi lahko govorili o strpnosti, bi morali najprej spoznati ljudi, s katerimi sobivamo. Nestrpnost do neke narodne skupnosti, o kateri malo oziroma nič ne vemo, je neprimerna in pelje v ekstremizem. S temi vprašanji se sam verjetno ne bi ukvarjal, če se ne bi odselil in v tujini na lastni koži občutil, kaj pomeni biti diskriminiran. Osebno drugače gledam na to, bolj odprto, s širšim pogledom na vse skupaj.«

O genocidu nad Romi med drugo svetovno vojno se ni veliko govorilo, zadnja leta se to spreminja. Vedno več je literature in drugih vsebin na to temo. Med njimi tudi dokumentarni film Broken Silence, Zlomljena tišina, ki skozi oči novinarja Orhana Galjuša raziskuje, zakaj so Romi o grozotah, ki so se zgodile med 2. Svetovno vojno, molčali tako dolgo.


Naše poti

861 epizod


Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si

Naše poti

09.02.2015

V občini Murska Sobota živi 1.100 Romov, največ v krajevni skupnosti Pušča, ostali v dveh zaselkih v Černelavcih in v centru mesta. Njihov položaj se ne razlikuje od položaja večinskih prebivalcev, za Puščo pa velja, da je eno izmed najbolje urejenih romskih naselij v Sloveniji. Pa vendar imajo tudi tam težave. Zaradi ukinitve razpisa za sofinanciranje infrastrukture v romskih naseljih, ne morejo dokončati gradnje kanalizacijskega omrežja. Kaj zdaj, nas bo zanimalo v Naših poteh. Predstavili bomo tudi zbornik programov promocije zdravja in uravnotežene prehrane za romsko populacijo, ki ga je izdalo društvo Romani Union. Ob kulturnem prazniku bomo prebrali nekaj Prešernovih pesmi v romskem jeziku. Vabljeni k poslušanju.

Nestrpnost pri nas ni vidna v takšni meri kot v drugih krajih Evrope ali Bližnjega vzhoda, pravi direktor prvega Festivala strpnosti, Robert Waltl. Vse večja prikrita nestrpnost do drugega in drugačnega in težave ob ustanovitvi judovskega kulturnega centra, so razlog, da ima tak festival zdaj tudi Ljubljana. V sodelovanju z Zagrebškim filmskim festivalom, ki ima desetletno tradicijo predvsem na področju judovskega filma, Festival strpnosti obravnava teme, ki se dotikajo vseh nas in ki imajo poudarek na človekovih pravicah. Osnova letošnjega je holokavst.

»V Sloveniji se do pred nekaj leti o holokavstu nismo pogovarjali. Mladi sicer vedo, kaj je holokavst, in da se je zgodil. Mislijo pa, da se je to zgodilo nekje drugje, na Poljskem, v Nemčiji, Rusiji. Ne vedo, da se je to dogajalo tudi pri nas. Tudi pri nas prihaja do nestrpnosti do Romov, ki jo je v preteklosti spodbujala celo visoka politika, težave imamo s sprejemanjem drugačne spolne usmerjenosti, z enakostjo spolov … Ogromno je tem, ki tlijo in o katerih se je potrebno pogovarjati. Če nečesa ne poznamo, to hitro ne samo odvračamo, ampak tudi sovražimo. Sovraštvo pa lahko pripelje do katastrofe«.

82 letni Branko Lustig je kot 10-letni deček 3 leta preživel v koncentracijskem taborišču. Njegove izkušnje so prikazane v filmu Schindlerjev seznam, za kar je bil uspešen Hollywoodski producent, nagrajen z oskarjem. Dvakratni oskarjevec je tudi častni predsednik festivala.

»V Birkenau je v velikem ograjenem kompleksu v barakah živelo 3500 Romov. Družine, otroci, ženske in moški skupaj, v strahotnem stanju, bolni, imeli so tifus in druge bolezni. Po dveh dneh, ko sem spet prišel mimo, ni bilo tam nikogar več. Povedali so mi, da so v dveh dneh vse likvidirali. Bojim se, da se čez 50 let o holokavstu sploh ne bo več govorilo. Sam festival seveda ni dovolj, da bi se to spremenilo. Poleg festivala predavamo mladim. Včasih se mi zdi, da bi me morali klonirati, da bi potrebovali še vsaj deset takih, kot sem jaz, ki bi hodili po šolah in pripovedovali otrokom o teh grozotah. Temu bi morali nameniti več pozornosti. Kljub temu, da je to težko, bi morali imeti mladi vsaj enkrat čast spoznati preteklost. Vsakič znova sem po ogledu filma s podobno vsebino do solz ganjen. Moje sporočilo mladim in starim zato je, da naj gledajo filme in berejo o zgodovini. Če se pozabi, se bo ponovila. In to se ne sme zgoditi«.

Matic Grmovšek Žnidarič, po rodu s Trebnjega, vrsto let živi na Dunaju, kjer je družbeno in politično aktiven v koroško slovenski politiki. Zadnje leto predseduje krovni organizaciji mladinskih manjšinskih organizacij v Evropi. Njegov pogled na strpnost se je po letih življenja v tujini korenito spremenil.

»Strpnosti ne poznamo oziroma o njej nismo poučeni. Na tem področju nas čaka še ogromno dela. Da bi lahko govorili o strpnosti, bi morali najprej spoznati ljudi, s katerimi sobivamo. Nestrpnost do neke narodne skupnosti, o kateri malo oziroma nič ne vemo, je neprimerna in pelje v ekstremizem. S temi vprašanji se sam verjetno ne bi ukvarjal, če se ne bi odselil in v tujini na lastni koži občutil, kaj pomeni biti diskriminiran. Osebno drugače gledam na to, bolj odprto, s širšim pogledom na vse skupaj.«

O genocidu nad Romi med drugo svetovno vojno se ni veliko govorilo, zadnja leta se to spreminja. Vedno več je literature in drugih vsebin na to temo. Med njimi tudi dokumentarni film Broken Silence, Zlomljena tišina, ki skozi oči novinarja Orhana Galjuša raziskuje, zakaj so Romi o grozotah, ki so se zgodile med 2. Svetovno vojno, molčali tako dolgo.


09.05.2022

Inovativni programi o Romih za učence

Naše poti nas ta ponedeljek vodijo v Maribor. Obiskali smo osnovno šolo Janka Padežnika, ki kot ena redkih osnovnih šol v Sloveniji ponuja številne programe in dejavnosti, povezane z Romi in romsko kulturo. Med drugim ponujajo obvezni izbirni predmet romske kulture, skozi poskusni projekt ohranjajo romski jezik ter učencem pomagajo negovati njihove skrite talente in interese. Most med starši in šolo pa že vrsto let predstavlja tudi delo romskega pomočnika, ki je septembra postalo tudi sistematizirano delovno mesto. Njihovo delo je predhodno zagotavljal projekt Skupaj za znanje, ki je zdaj v svojem nadaljevanju v ospredje postavilo predvsem kakovost dela z romskimi učenci.


02.05.2022

Dobri primeri prakse iz romske skupnosti

Mudili smo se na 1. mednarodni romski konferenci v Rakičanu, ki so jo pod vodstvom razvojnega centra Murska Sobota pripravile romske organizacije in izobraževalni zavodi, ki delajo z Romi iz sedmih različnih držav. Rdeča nit mednarodnega sodelovanja pa so dobri primeri prakse iz romske skupnosti. Katere prakse iz tujine bi lahko zaživele pri nas in obratno? Odpravili smo se še na OŠ Franceta Prešerna Črenšovci, kjer otroci iz okoliških romskih naselij predstavljajo več kot deset odstotkov vseh učencev. Preverili smo kako ustvarjajo sožitje prijateljstva med dvema skupnostnima.


25.04.2022

Naše poti

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.


18.04.2022

Naše poti

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.


11.04.2022

Ob svetovnem dnevu Romov

Ob svetovnem dnevu Romov, 8. aprila, bomo v tokratnih Naših poteh zbrali pomembnejše dogodke in obeležja. Med drugim prinašamo krajšo reportažo z osrednje prireditve v Murski Soboti, kjer smo se o položaju in izzivih romske skupnosti pogovarjali s predsednikom Sveta romske skupnosti, Jožekom Horvatom Sandrelijem in na kateri je predsednik države, Borut Pahor, podelil dve posebni zahvali predsednika Republike Slovenije. Obiskali smo še posebno obeležje v Mariboru, kjer so praznični dan namenili Rominjam, ustavili se bomo še na okrogli mizi, na kateri sta dijaški skupnosti iz Lendave in Murske Sobote v sodelovanju z Zvezo za razvoj romske manjšine Preporod naslovili izziv izobraževanja in zaposlovanja Romov. V novem mestu pa je stekel nov program društva Romano veseli, ki naslavlja preprečevanje zlorab drog med mladimi Romi na Dolenjskem.


04.04.2022

Naše poti

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.


28.03.2022

300 oddaj Kaj govoriš?

Na zadnji ponedeljek v mesecu bomo najprej zavili v Mursko Soboto, od koder prinašamo zanimivo zgodbo ob materinskem dnevu ter čestitke ob jubilejni, tristoti oddaji sestrske romske oddaje na televiziji Slovenija, So vakeres – kaj govoriš. Prisluhnili bomo še pogovoru z višjim policijskim inšpektorjem, mag. Aleksandrom Podgrajškom s Centra za raziskovanje in socialne veščine na Policijski akademiji o delu v večkulturnem okolju in Romi. Ob koncu pa sledi še rubrika romskega jezika, Samanta Baranja se bo o pomenu jezika tokrat pogovarjala s strokovno delavko, Lili Vučič, ki deluje v sklopu projekta Večnamenski romski centri kot inovativna učna okolja.


21.03.2022

Naše poti

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.


14.03.2022

Naše poti

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.


07.03.2022

Naše poti

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.


28.02.2022

Naše poti

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.


21.02.2022

Naše poti

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.


14.02.2022

Teo Collori in Momento Cigano

Tokratne Naše poti bodo zazvenele v stilu manouche jazza in gipsy swinga. Prisluhnili bomo pogovoru s primorskim kitaristom, Teom Collorijem, ki se je omenjenih zvrsti pred nekaj leti lotil z zasedbo Momento Cigano. Do sedaj so izdali že tri albume. Vsi so bili zelo dobro sprejeti tako doma kot tudi v tujini. Lani pa so skupaj z zasedbo Big Banda RTV Slovenija posneli ćetrti album z naslovom »Gitara Parlante«, ki je izšel konec novembra pri ZKP RTV Slovenija.


31.01.2022

Naše poti

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.


24.01.2022

Naše poti

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.


17.01.2022

Naše poti

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.


10.01.2022

Naše poti

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.


03.01.2022

Naše poti

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.


27.12.2021

Naše poti

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.


20.12.2021

Naše poti

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.


Stran 7 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov