Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Naše poti

09.02.2015

V občini Murska Sobota živi 1.100 Romov, največ v krajevni skupnosti Pušča, ostali v dveh zaselkih v Černelavcih in v centru mesta. Njihov položaj se ne razlikuje od položaja večinskih prebivalcev, za Puščo pa velja, da je eno izmed najbolje urejenih romskih naselij v Sloveniji. Pa vendar imajo tudi tam težave. Zaradi ukinitve razpisa za sofinanciranje infrastrukture v romskih naseljih, ne morejo dokončati gradnje kanalizacijskega omrežja. Kaj zdaj, nas bo zanimalo v Naših poteh. Predstavili bomo tudi zbornik programov promocije zdravja in uravnotežene prehrane za romsko populacijo, ki ga je izdalo društvo Romani Union. Ob kulturnem prazniku bomo prebrali nekaj Prešernovih pesmi v romskem jeziku. Vabljeni k poslušanju.

Nestrpnost pri nas ni vidna v takšni meri kot v drugih krajih Evrope ali Bližnjega vzhoda, pravi direktor prvega Festivala strpnosti, Robert Waltl. Vse večja prikrita nestrpnost do drugega in drugačnega in težave ob ustanovitvi judovskega kulturnega centra, so razlog, da ima tak festival zdaj tudi Ljubljana. V sodelovanju z Zagrebškim filmskim festivalom, ki ima desetletno tradicijo predvsem na področju judovskega filma, Festival strpnosti obravnava teme, ki se dotikajo vseh nas in ki imajo poudarek na človekovih pravicah. Osnova letošnjega je holokavst.

»V Sloveniji se do pred nekaj leti o holokavstu nismo pogovarjali. Mladi sicer vedo, kaj je holokavst, in da se je zgodil. Mislijo pa, da se je to zgodilo nekje drugje, na Poljskem, v Nemčiji, Rusiji. Ne vedo, da se je to dogajalo tudi pri nas. Tudi pri nas prihaja do nestrpnosti do Romov, ki jo je v preteklosti spodbujala celo visoka politika, težave imamo s sprejemanjem drugačne spolne usmerjenosti, z enakostjo spolov … Ogromno je tem, ki tlijo in o katerih se je potrebno pogovarjati. Če nečesa ne poznamo, to hitro ne samo odvračamo, ampak tudi sovražimo. Sovraštvo pa lahko pripelje do katastrofe«.

82 letni Branko Lustig je kot 10-letni deček 3 leta preživel v koncentracijskem taborišču. Njegove izkušnje so prikazane v filmu Schindlerjev seznam, za kar je bil uspešen Hollywoodski producent, nagrajen z oskarjem. Dvakratni oskarjevec je tudi častni predsednik festivala.

»V Birkenau je v velikem ograjenem kompleksu v barakah živelo 3500 Romov. Družine, otroci, ženske in moški skupaj, v strahotnem stanju, bolni, imeli so tifus in druge bolezni. Po dveh dneh, ko sem spet prišel mimo, ni bilo tam nikogar več. Povedali so mi, da so v dveh dneh vse likvidirali. Bojim se, da se čez 50 let o holokavstu sploh ne bo več govorilo. Sam festival seveda ni dovolj, da bi se to spremenilo. Poleg festivala predavamo mladim. Včasih se mi zdi, da bi me morali klonirati, da bi potrebovali še vsaj deset takih, kot sem jaz, ki bi hodili po šolah in pripovedovali otrokom o teh grozotah. Temu bi morali nameniti več pozornosti. Kljub temu, da je to težko, bi morali imeti mladi vsaj enkrat čast spoznati preteklost. Vsakič znova sem po ogledu filma s podobno vsebino do solz ganjen. Moje sporočilo mladim in starim zato je, da naj gledajo filme in berejo o zgodovini. Če se pozabi, se bo ponovila. In to se ne sme zgoditi«.

Matic Grmovšek Žnidarič, po rodu s Trebnjega, vrsto let živi na Dunaju, kjer je družbeno in politično aktiven v koroško slovenski politiki. Zadnje leto predseduje krovni organizaciji mladinskih manjšinskih organizacij v Evropi. Njegov pogled na strpnost se je po letih življenja v tujini korenito spremenil.

»Strpnosti ne poznamo oziroma o njej nismo poučeni. Na tem področju nas čaka še ogromno dela. Da bi lahko govorili o strpnosti, bi morali najprej spoznati ljudi, s katerimi sobivamo. Nestrpnost do neke narodne skupnosti, o kateri malo oziroma nič ne vemo, je neprimerna in pelje v ekstremizem. S temi vprašanji se sam verjetno ne bi ukvarjal, če se ne bi odselil in v tujini na lastni koži občutil, kaj pomeni biti diskriminiran. Osebno drugače gledam na to, bolj odprto, s širšim pogledom na vse skupaj.«

O genocidu nad Romi med drugo svetovno vojno se ni veliko govorilo, zadnja leta se to spreminja. Vedno več je literature in drugih vsebin na to temo. Med njimi tudi dokumentarni film Broken Silence, Zlomljena tišina, ki skozi oči novinarja Orhana Galjuša raziskuje, zakaj so Romi o grozotah, ki so se zgodile med 2. Svetovno vojno, molčali tako dolgo.


Naše poti

861 epizod


Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si

Naše poti

09.02.2015

V občini Murska Sobota živi 1.100 Romov, največ v krajevni skupnosti Pušča, ostali v dveh zaselkih v Černelavcih in v centru mesta. Njihov položaj se ne razlikuje od položaja večinskih prebivalcev, za Puščo pa velja, da je eno izmed najbolje urejenih romskih naselij v Sloveniji. Pa vendar imajo tudi tam težave. Zaradi ukinitve razpisa za sofinanciranje infrastrukture v romskih naseljih, ne morejo dokončati gradnje kanalizacijskega omrežja. Kaj zdaj, nas bo zanimalo v Naših poteh. Predstavili bomo tudi zbornik programov promocije zdravja in uravnotežene prehrane za romsko populacijo, ki ga je izdalo društvo Romani Union. Ob kulturnem prazniku bomo prebrali nekaj Prešernovih pesmi v romskem jeziku. Vabljeni k poslušanju.

Nestrpnost pri nas ni vidna v takšni meri kot v drugih krajih Evrope ali Bližnjega vzhoda, pravi direktor prvega Festivala strpnosti, Robert Waltl. Vse večja prikrita nestrpnost do drugega in drugačnega in težave ob ustanovitvi judovskega kulturnega centra, so razlog, da ima tak festival zdaj tudi Ljubljana. V sodelovanju z Zagrebškim filmskim festivalom, ki ima desetletno tradicijo predvsem na področju judovskega filma, Festival strpnosti obravnava teme, ki se dotikajo vseh nas in ki imajo poudarek na človekovih pravicah. Osnova letošnjega je holokavst.

»V Sloveniji se do pred nekaj leti o holokavstu nismo pogovarjali. Mladi sicer vedo, kaj je holokavst, in da se je zgodil. Mislijo pa, da se je to zgodilo nekje drugje, na Poljskem, v Nemčiji, Rusiji. Ne vedo, da se je to dogajalo tudi pri nas. Tudi pri nas prihaja do nestrpnosti do Romov, ki jo je v preteklosti spodbujala celo visoka politika, težave imamo s sprejemanjem drugačne spolne usmerjenosti, z enakostjo spolov … Ogromno je tem, ki tlijo in o katerih se je potrebno pogovarjati. Če nečesa ne poznamo, to hitro ne samo odvračamo, ampak tudi sovražimo. Sovraštvo pa lahko pripelje do katastrofe«.

82 letni Branko Lustig je kot 10-letni deček 3 leta preživel v koncentracijskem taborišču. Njegove izkušnje so prikazane v filmu Schindlerjev seznam, za kar je bil uspešen Hollywoodski producent, nagrajen z oskarjem. Dvakratni oskarjevec je tudi častni predsednik festivala.

»V Birkenau je v velikem ograjenem kompleksu v barakah živelo 3500 Romov. Družine, otroci, ženske in moški skupaj, v strahotnem stanju, bolni, imeli so tifus in druge bolezni. Po dveh dneh, ko sem spet prišel mimo, ni bilo tam nikogar več. Povedali so mi, da so v dveh dneh vse likvidirali. Bojim se, da se čez 50 let o holokavstu sploh ne bo več govorilo. Sam festival seveda ni dovolj, da bi se to spremenilo. Poleg festivala predavamo mladim. Včasih se mi zdi, da bi me morali klonirati, da bi potrebovali še vsaj deset takih, kot sem jaz, ki bi hodili po šolah in pripovedovali otrokom o teh grozotah. Temu bi morali nameniti več pozornosti. Kljub temu, da je to težko, bi morali imeti mladi vsaj enkrat čast spoznati preteklost. Vsakič znova sem po ogledu filma s podobno vsebino do solz ganjen. Moje sporočilo mladim in starim zato je, da naj gledajo filme in berejo o zgodovini. Če se pozabi, se bo ponovila. In to se ne sme zgoditi«.

Matic Grmovšek Žnidarič, po rodu s Trebnjega, vrsto let živi na Dunaju, kjer je družbeno in politično aktiven v koroško slovenski politiki. Zadnje leto predseduje krovni organizaciji mladinskih manjšinskih organizacij v Evropi. Njegov pogled na strpnost se je po letih življenja v tujini korenito spremenil.

»Strpnosti ne poznamo oziroma o njej nismo poučeni. Na tem področju nas čaka še ogromno dela. Da bi lahko govorili o strpnosti, bi morali najprej spoznati ljudi, s katerimi sobivamo. Nestrpnost do neke narodne skupnosti, o kateri malo oziroma nič ne vemo, je neprimerna in pelje v ekstremizem. S temi vprašanji se sam verjetno ne bi ukvarjal, če se ne bi odselil in v tujini na lastni koži občutil, kaj pomeni biti diskriminiran. Osebno drugače gledam na to, bolj odprto, s širšim pogledom na vse skupaj.«

O genocidu nad Romi med drugo svetovno vojno se ni veliko govorilo, zadnja leta se to spreminja. Vedno več je literature in drugih vsebin na to temo. Med njimi tudi dokumentarni film Broken Silence, Zlomljena tišina, ki skozi oči novinarja Orhana Galjuša raziskuje, zakaj so Romi o grozotah, ki so se zgodile med 2. Svetovno vojno, molčali tako dolgo.


10.07.2023

Čas poletnih taborov je tu

Čas šolskih počitnic prinaša aktivnosti za prostočasno preživljanje časa. To je tudi čas poletnih taborov in mi smo se v minulem tednu mudili na taboru v romskem naselju Dolga vas. Romsko naselje Kamenci je obiskal pedagog Andrej Bremec, ki je bil nad vaščani navdušen. Pogovarjali smo se še z Andrejo Zalokar, ki že vrsto dela z romskimi otroki v različnih naseljih.


03.07.2023

Kako lahko ohranimo romsko kulturo?

Felinološko društvo Maribor je za otroke izdalo brezplačno poučno pobarvanko o pomenu primerne skrbi za mačje prijatelje, ki je bila prevedena tudi v romski jezik. Pobarvanko so predstavili otrokom v vrtcu na Pušči. Ne samo romski jezik, ampak celotna romska kultura se je znašla na razpotju, za njeno ohranitev pa bodo potrebni novi pristopi. Kako ohraniti romsko kulturo v sodobnem svetu so med drugim razpravljali na konferenci v Murski Soboti. Čas bo še za izbor najboljših skladb minulega meseca. Na domačem delu se za glasove poslušalcev borita skladba Laganini v izvedbi Vlada Kreslina in Momento cigano ter skladba Namesto koga roža cveti, ki jo je skupaj s Pomurskim tamburaškim orkestrom izvedel Mišo Kontrec. Na tujem delu pa se bosta tokrat pomerila orkester Marka Markovič s skladbo Masjtorija in Israel Fernández z Diegom Del Moraom s skladbo Al tercer Mundo.


26.06.2023

Janez Doltar, v. d. direktorja urada RS za narodnosti

V studiu se nam bo pridružil v. d. direktorja vladnega urada za narodnosti Janez Doltar. Med drugim bomo govorili o peticiji zbiranja 5000 podpisov volivcev za vložitev svežnja sprememb petih zakonov, namenjenega reševanju romskih vprašanj v enajstih občinah na jugovzhodu države. S kakšnimi pristopi bi lahko vlada stopila na pot reševanja romskih vprašanj? Kateri so največji izzivi Romov v Sloveniji in kakšne načrte ima vlada za reševanje teh izzivov? Na vrsti bo tudi junijska rubrika romskega jezika, ki bo tokrat v ospredje postavila podedovano in izposojeno besedišče v romskem jeziku.


19.06.2023

15 let Romskega akademskega kluba

Nocoj se odpravljamo na Brdo pri Kranju, kjer so v sklopu nacionalne konference obeležili kar tri pomembne dogodke. Vladni urad za narodnosti je predstavil končne rezultate nacionalne platforme za Rome SiFoRoma 5, končal se je tudi nacionalni projekt Romobilizacije in pobude RomaSam, 15. let delovanja pa je obeležil Romski akademski klub.


12.06.2023

Mediji za manjšinske skupnosti v Sloveniji so izrednega pomena

Inštitut za narodnostna vprašanja je prejšnji teden pripravil okroglo mizo o pomenu medijev za manjšinske skupnosti v Sloveniji. V okviru Radiotelevizije Slovenija poleg romskih oddaj ustvarjajo še mediji za italijansko in madžarsko narodno skupnost ter skupnosti iz nekdanje Jugoslavije. Kakšno vlogo imajo ti mediji pri širši prepoznavnosti manjšinskih skupnosti pri nas in povezovanju z večinskim prebivalstvom ter kako ti mediji nagovarjajo mlajše generacije v manjšinskih skupnostih? Odpravili se bomo še na bralne urice v vrtec Romano na Pušči.


05.06.2023

Možnosti financiranja izgradnje neprofitnih stanovanj za Rome

Prinašamo novico o zamenjavi vodilnega mesta vladnega urada za narodnosti, ki v Sloveniji ureja položaj romske etnične skupnosti. Stanovanjska problematika romske skupnosti je eden večjih izzivov, ki jih skuša nasloviti tudi Stanovanjski sklad RS. Preverjamo kakšne so možnosti financiranja izgradnje neprofitnih stanovanj in zagotavljanje bivalnih enot po programih sklada. Odpravili se bomo še v Maribor, na plesno pripovedno predstavo, ki je v ospredje postavila potovanje Romov s karavani. Kot veleva tradicija, tudi tokratni prvi ponedeljek v mesecu prinaša glasovanje za skladbi minulega meseca Na domačem delu se za glasove poslušalcev borita skladbi Pandemo dua Harmelogic in Adeti Borikano, ki jo prispeva Muhamed Meety. Na tujem delu se za glasove potegujeta Ferus Mustafov s skladbo Dikman in Taraf Syriana feat. Dan Armeanca s skladbo Me dukhap tuke.


29.05.2023

V Indiji odprli center za raziskovanje romske kulture

Pogovarjali smo se z veleposlanico Indije v Sloveniji, njeno ekscelenco, Namrato S. Kumar. Med drugim nam je zaupala, da so v Indiji odprli center, ki raziskuje romsko kulturo. Preverili smo tudi, kako poteka vključevanje učencev Romov na eni od osnovnih šol v Kočevju. Rubrika romskega jezika tokrat zaznamuje dan prijaznih besed.


22.05.2023

Ugled Romov v družbi čedalje slabši

Pot nas najprej vodi v občino Tišino, ki je v zadnjih letih poskrbela za boljše sobivanje Romov in večinskega prebivalstva in je edina občina v Sloveniji, ki ima v občinskem svetu kar tri Rome. Zavili bomo še v Mestni log, kjer smo preverili kako tam živi romska skupnost. O pomenu zdravja so govorili na posvetu v Mariboru, kjer zdravstvene storitve ponujajo tudi tistim, ki nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja. Predsednica državnega zbora pa je prejšnji teden gostila delegacijo romskih svetnikov, ki so opozorili na čedalje slabši ugled Romov v družbi.


15.05.2023

"Rominje v Ukrajini smo še vedno deprivilegirane"

Anzhelika Bielova iz Ukrajine je pri 27 letih odločna zagovornica pravic romskih in žensk na splošno; to jo je pred nekaj leti zaradi fizičnega napada skoraj stalo življenje. Pred leti je odprla tudi organizacijo, ki je danes zelo uspešna: Voice of Romni – Glas Rominj. Pogovor z Anzheliko Bielovo v tokratnih Naših poteh.


08.05.2023

Romi v Beltincih bodo dobili nove domove

Občina Belitinci bo zaradi neprimernih bivanjskih razmer v tamkajšnjem romskem naselju zagotovila ustreznejši prostor in preselila Rome iz naselja. 11 občin v jugovzhodni Sloveniji bo začelo zbirati podpise za vložitev paketa sprememb petih zakonov, namenjenega reševanju romskih vprašanj. Obiskali smo še naselja v občini Grosuplje, kjer zaradi nelegaliziranih naselij v večini še vedno nimajo urejenega vodovoda, elektrike in kanalizacije.


01.05.2023

Teden Romov 2023 v Bruslju

Nocoj prinašamo informacijo o pilotnem projektu Hedrom, ki nudi dodatna strokovna izobraževanja učiteljem, ki dnevno delajo tudi z romskimi dijaki. Gre za mednarodno sodelovanje dveh izobraževalnih ustanov iz Hrvaške in Slovenije. V Bruslju pa je potekal tradicionalni Teden Romov, ki ga je skupaj z romskimi organizacijami v evropskem parlamentu s številnimi dogodki, predavanji in konferencami organizirala Evropska komisija Kot veleva tradicija, tudi tokratni prvi ponedeljek v mesecu prinaša glasovanje za skladbi minulega meseca, meseca januarja. Na domačem delu se za glasove poslušalcev borita skladbi Sekund ili dva zasedbe Balkan Boys in Sagapo, ki jo prispeva Muhamed Meety. Na tujem delu se za glasove potegujeta Babi x Mizo s skladbo Táncolj már in Sabor de Gràcia s skladbo Bella Ciao.


24.04.2023

Marek Chomanič

Prisluhnili bomo pogovoru z Marekom Chomnićem. Marek, ki je sicer po izobrazbi pravnik, dela kot direktor vladne sekcije za regijsko koordinacijo s poudarkom na delu z Romi na Slovaškem in predstavlja enega tistih primerov, ko izobražen Rom lahko zasede tudi visoko politično mesto. Ob koncu oddaje sledi še rubrika romskega jezika, ki je posvečena svetovnemu dnevu knjige in avtorskih pravic.


17.04.2023

Tezejev paradoks v Gradcu

Oddajo bomo začeli z izjavo predsednice Republike Slovenije, Natašo Pirc Musar, ki je pretekli teden sprejela delegacijo predstavnikov romske skupnosti. Prinašamo še reportažo iz Gradca, kjer je bila uprizorjena gledališka igra Tezejev paradoks. V njej nastopajo Romi iz štirih različnih držav, ki ob sestavljanju ladje pripoveduje svoje življenjske zgodbe. Zbrali smo še vtise dijakov iz Črnomlja, ki so obiskali romsko skupnost v Prekmurju, to je obiskal tudi evropski poslanec Matjaž Nemec. Vse to bomo obogatili s pestrim glasbenim izborom Petra Barbariča.


10.04.2023

52 let od prvega romskega kongresa v Londonu

Ob svetovnem dnevu Romov, 8. aprilu, so nekatere vladne in romske organizacije pripravile obeležja z namenom ozaveščanja ohranjanja romske kulturne identitete. Mi smo obiskali jih obiskali kar nekaj. Prinašamo reportažo s prireditve v novomeškem naselju Brezje Žabjak, mudili smo se še na slavnostnem obeležju v Mariboru ter na sprejemu kulturne ministrice v Ljubljani. Svoj praznik pa so Romi zaokrožili na osrednji prireditvi, ki je tudi letos potekala v Murski Soboti.


03.04.2023

15 let romske televizijske oddaje Kaj govoriš

Minuli teden so kolegi in sestrske, televizijske romske oddaje Kaj govoriš obeležili 15. let od prve predvajanje oddaje, zato smo se pogovarjali z nekaterimi nekdanjimi in sedanjimi soustvarjalci. Preverili smo tudi katere so kakovostne igrače, ki pripomorejo k razvoju otroka, pogovarjali smo se tudi z mlado mamo, Natalijo Horvat, ki je na izbiro igrač postala pozorna, ko so zdravniki pri dveletnemu sinu zaznali znake avtizma. Kot veleva tradicija, tudi tokratni prvi ponedeljek v mesecu prinaša glasovanje za skladbi minulega dvomesečja. Na domačem delu se za glasove poslušalcev borita skladbi S tabo je izi Vlada Kreslina, Tea Collorija in Momento Cigano ter Manu Dalande Diallo. Na tujem delu se za glasove potegujeta Dimitris Mystakidis s skladbo Moirasma ter Faith in Branko s skladbo Mari Lon.


27.03.2023

V Mariboru deluje koordinatorka za romska vprašanja

Nocoj smo za vas pripravili dva zanimiva pogovora, najprej se bomo pogovarjali s koordinatorko za romska vprašanja s Centra za socialno delo Maribor, Ljulje Grivec Beriša, ob koncu pa še z Rahelo Hojnik Kelenc, ki v svoji doktorski disertaciji raziskuje pojmovanje življenjske uspešnosti Romov.


20.03.2023

Naše poti: Koncert romskega pihalnega orkestra Fanfare Ciocărlia – Romani Kafenava, Maribor, 23. 7. 2017

Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.


13.03.2023

Na poti v Šutko

Nocoj bomo večino časa preživeli v za zdaj edini romski občini in največji romski skupnosti na svetu, Šuto Orizari oziroma Šutki. Ta velja za največje evropsko romsko naselje. Gre za eno od 10 občin severnomakedonske prestolnice Skopje, v kateri imajo romskega župana in kjer je romski jezik tudi uradni jezik. Danes v Šutki po uradnih ocenah živi okoli 22 tisoč, neuradno pa še enkrat toliko prebivalcev. Mesto je postalo svetovno znano potem, ko je znameniti režiser Emir Kusturica leta 1988 prav v eni od četrti posnel film Dom za obešanje. A film je eno, resničnost pa drugo. V sodelovanju s sestrsko romsko televizijsko oddajo Kaj govoriš bomo z reportažo in sprehodom skozi mesto zabeležili tamkajšnji utrip. Tja se v Naših poteh odpravljamo po poročilih ob 21. uri.


06.03.2023

Vlado Kreslin, panonski glasbenik z romsko dušo

V tokratni oddaji bomo prisluhnili pogovoru s prekmurskim glasbenikom in ambasadorjem etno glasbe pri nas, Vladom Kreslinom, ki je lani s posebno turnejo po Sloveniji obeležil svojo tridesetletno delovanje oziroma kot ga je sam poimenoval »Kreslinovanje«. Kreslin je Sandiju Horvatu med drugim zaupal njegovo navezo z romskim narodom, še bolj pa njihovo glasbo, ki ga spremlja že od malih nog. Dolga leta je skupaj z Beltinško bando igral tudi z znanim prekmurskim romskim cimbalistom, Miško Baranja. Seveda bomo pogovor obogatili z nekaj Kreslinovimi skladbami, še posebej tistimi, ki nosijo pečat romskega melosa. Zanimivemu pogovoru bomo prisluhnili nekaj po 21. uri v oddaji Naše poti.


27.02.2023

Francija z ukrepi nad rasizem in diskriminacijo

Francoska vlada je predstavila štiriletni načrt dejavnosti in ukrepov za uspešen boj proti rasizmu, antisemitizmu in diskriminaciji. Poseben poudarek so dali tudi diskriminaciji nad Romi. Prinašamo še podrobnosti novega natečaja vladnega urada za narodnosti, v rubriki romskega jezika pa bomo zaznamovali svetovni dan maternega jezika.


Stran 4 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov