Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Maja Drobne

29.07.2015

"Kraj najbolj srčnih ljudi, ki niso obremenjeni z materialnimi dobrinami, ne poznajo birokracije, znajo pa živeti, si pomagati in se imeti radi," tako je Maja Drobne opisala majhno beninsko vasico, v kateri je 3 mesece delala kot prostovoljka. V nevladni organizaciji je otroke učila pisati in brati, ženske izdelovati milo in ananasov sok, doživela in videla pa je mnogo novega - od roza kokoši, pogrebne zabave, žab in kuščarjev v spalnici, do vsakodnevnih ženitnih ponudb. O Afriki, Beninu, njenih aktivnostih v lokalni skupnosti ter dolgem seznamu prostovoljskih izkušenj, se bo z Majo Drobne pogovarjala Andreja Gradišar.

Maja Drobne se je s prostovoljstvom prvič srečala pri tabornikih. Šest let svojega življenja je posvetila varovanju otrok iz socialno ogroženih družin na Debelem rtiču. Leta 2010 pa se je prvič kot prostovoljka podala tudi v tujino – za deset mesecev se je odpravila v Francijo, kjer je v mladinskem centru delala z otroki priseljencev. Seznamu, na katerem je še mnogo drugih prostovoljskih izkušenj, je preteklo leto dodala še eno – v Beninu je tri mesece v nevladni organizaciji otroke učila pisati in brati ter ženske izdelovati milo in ananasov sok. Maja Drobne danes s projekti, ki jih pripravlja v okviru Mladinske mreže MaMa za prostovoljstvo navdušuje tudi druge.

Z otroki na Debelem rtiču

foto: Osebni arhiv Maje Drobne

V Franciji je Maja Drobne preživela 10 mesecev. Prek projekta Mladi v akciji je dobila delo v mladinskem centru, kjer so se ukvarjali predvsem z najstniki iz Alžirije in Maroka. Za njih je pripravljala različne delavnice, med njenimi nalogami pa je bila tudi organizacija metal koncerta:

 V življenju prej nisem poslušala metala in sploh nisem vedela, kako naj se te stvari lotim. Mentor mi je rekel: “Greš na Myspace, poiščeš tri mlade skupine iz tega območja in jih povabiš.” Odziv po koncertu je bil zelo dober, tako da sem si potem rekla, če lahko organiziram metal koncert, lahko organiziram kar koli.

V Francijo se je odpravila brez predznanja francoščine, zato se je prve mesece z drugimi sporazumevala neverbalno. V desetih mesecih se je naučila pogovorne francoščine in pravi, da so bili najboljši učitelji otroci:

Enkrat je prišel do mene en osemletnik, prinesel je knjigo, v kateri so bile slike in mi rekel, da naj ponavljam za njim.

V tem času je dobro spoznala francosko miselnost, ugotovila, da je hrana ena izmed osrednjih stvari v njihovem življenju, ter da izjemno radi stavkajo.

Delo v francoskem mladinskem centru

foto: Osebni arhiv Maje Drobne

Afriška šokterapija

Kot prostovoljka se je Maja preteklo leto preizkusila v Beninu, državi z 10 milijoni prebivalcev, ki leži v Zahodni Afriki. Za Benin je prvič slišala od prijavi na projekt GLEN, v Afriko pa si je želela že zelo dolgo:

Ker sem bila pri svojih naivnih 16. letih prepričana, kako moramo pomagati ubogim afriškim otrokom. V tem času sedaj se mi je mentaliteta precej spremenila, sem precej kritična do vsega globalnega prostovoljstva, ki ga Evropejci izvajajo v Afriki.

Pred odhodom na 3-mesečno delo se je udeležila pripravljalnih tečajev, a prvi stik z novim okoljem je bil kljub temu kar precejšen šok – že na letališču sta z nemško sopotnico dobili nekaj ženitnih ponudb, gorivo so v avto, s katerim so ju peljali do vasi, kjer sta prebivali, točili iz steklenic, v njuni sobi je bilo prostora le za dva jogija in prtljago, ki sta jo prinesli s seboj. Maja je tako že prvi dan pomislila: “Še 89 dni moram spati tu!”

Afriško okolje je kmalu vzljubila, kljub jutranjim ritualom, ki so bili sestavljeni iz pretakanja vode iz 50-litrskega vrča v manjše vrče, da se je sploh lahko umila, ter iskanja hrane. Delala je v nevladni organizaciji, kjer domačinke učijo izdelovati ananasov sok, milo in druge uporabne stvari.

Z domačini se je težje sporazumevala, saj uporabljajo jezik fon, ki ga poznajo le v govorjeni obliki, kar pa nikakor ni bila ovira za druženje:

Najin prvi sprehod se je končal tako, da naju je skupina moških, ki je gradila novo hišo, poklicala: “Yovo, Yovo (op. p. beli človek).” Kar takoj so nama za pozdravno pijačo dali dva kozarčka afriškega gina. Midve pa sva bili kar prijetno presenečeni, kakšen efekt ima ta afriški gin.

V Beninu se večina ljudi ukvarja s poljedeljstvom. Delovni dan se začne ob 8., traja do 12., sledi odmor zaradi vročine, z delom nadaljujejo med 15. do 18. uro. Po večerji se večina odpravi spat, saj sonce zaide že okoli 19. ure. Ženske delajo veliko več kot moški, ti pa predvsem posedajo pod drevesi in se pogovarjajo. Šolo obiskujejo le nekateri otroci, saj je za deklice brezplačna, za dečke pa plačljiva.

Vasica s 100 prebivalci, v kateri je prebivala Maja Drobne, je precej napredna. Ima vaški vodnjak, kar ni običajno za Benin, tudi bar, v katerem so se družili predvsem tuji prostovoljci. Hiše so večinoma zgrajene iz blata, v njih je le en, spanju namenjen prostor. Ena od hiš je ob koncu Majinega obiska dobila tudi elektriko in tako postala zbirališče vaščanov, ki so tja hodili gledati program na črno-belem televizorju.

Maja in nemška prostovoljka sta imeli ob sobotah popoldan in ob nedeljah prosto, kar sta izkoristili za potovanja. A da sta se lahko sploh odpravili iz svoje vasi, sta morali najprej pešačiti 2 kilometra, da sta prišli do vasi z motorji-taxiji. Pot sta nato nadaljevali do postajališča avto-taxijev, v katerih se je običajno peljalo vsaj 7, 8 ljudi. Od tam pa sta morali priti še do avtobusa, ki se na svoji poti le redko ustavlja:

Na tej poti ni nobenih stranišč, ženske preprosto dvignejo krila, moški tudi opravijo svoje, midve pa sva imeli svoj sistem, kako ne piti, da nama ni bilo treba iti na stranišče. So bila kar izziv ta potovanja.

V času njenega prostovoljnega dela, je bila v Zahodni Afriki močno razširjena ebola, ki pa na vsakdan prebivalcev Benina ni vplivala. Sorodnike so kljub zdravstvenim opozorilom pokopavali po starih običajih:

Človeka pokopljejo tri mesece po smrti. V petek popoldne pripeljejo pokojnika, ki je običajno v družinski hiši, kjer mu namenijo poseben prostor. Potem je to totalen žur cel petek. V soboto ga pokopljejo v cerkvi, nekatere dajo na pokopališče, drugim pa zgradijo prav posebno hišo, v katero se potem preseli kakšen družinski član. Krsto zabetonirajo v hišo in živijo na tak način, da ohranjajo duh svoje mame.

Maja se je v Beninu naučila ogromno novega – od praktičnih stvari, kot je kuhanje ananasove marmelade, do tega, da ji ni treba vedno hiteti od ene do druge zaposlitve:

V takšnih trenutkih se zaveš, kako hitro mi živimo doma in kako pomembno je, da si znamo vzeti čas za sočloveka, da naredimo kakšno stvar v miru, ne da že hitimo na naslednjo obveznost.

Projekt There is a world outside your window

Veliko mladih se prostovoljstva poslužuje, da bi pridobili izkušnje, ki bi jih lahko unovčili pri iskanju zaposlitve. Te izkušnje so pomagale tudi Maji, ki sedaj ni več le prostovoljka, ampak kot projektni vodja Mladinske mreže MaMa  mlade spodbujajo k prostovoljstvu. Eden od takih projektov je bil There is a world outside your window, s katerim so želeli mladim predstaviti možnosti, ki jih imajo. Kot pravi Maja, je prostovoljstvo sicer tudi odlična priložnost za osebno rast:

Takrat prvič ni zraven mame in očeta, da bi reševala tvoje probleme, znajti se moraš v situacijah, za katere si nisi predstavljal, da se boš znašel v njih. To so priložnosti, kjer se lahko to naučiš. Potem si zelo ponosen nase, tudi neprimerno bolj samozavesten, kar mislim, da je sicer kar problem pri Slovencih.

Izlaška DoGaJalniCa, druženje krajanov, ki ga pomaga organizirati Maja

foto: Osebni arhiv Maje Drobne

Vsi, ki si želite podobnih izkušenj, informacije o prostovoljnem delu najdete na spletni strani mlad.si, lahko pa se na različne načine aktivirate tudi v domačen okolju.


Nočni obisk

5421 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Maja Drobne

29.07.2015

"Kraj najbolj srčnih ljudi, ki niso obremenjeni z materialnimi dobrinami, ne poznajo birokracije, znajo pa živeti, si pomagati in se imeti radi," tako je Maja Drobne opisala majhno beninsko vasico, v kateri je 3 mesece delala kot prostovoljka. V nevladni organizaciji je otroke učila pisati in brati, ženske izdelovati milo in ananasov sok, doživela in videla pa je mnogo novega - od roza kokoši, pogrebne zabave, žab in kuščarjev v spalnici, do vsakodnevnih ženitnih ponudb. O Afriki, Beninu, njenih aktivnostih v lokalni skupnosti ter dolgem seznamu prostovoljskih izkušenj, se bo z Majo Drobne pogovarjala Andreja Gradišar.

Maja Drobne se je s prostovoljstvom prvič srečala pri tabornikih. Šest let svojega življenja je posvetila varovanju otrok iz socialno ogroženih družin na Debelem rtiču. Leta 2010 pa se je prvič kot prostovoljka podala tudi v tujino – za deset mesecev se je odpravila v Francijo, kjer je v mladinskem centru delala z otroki priseljencev. Seznamu, na katerem je še mnogo drugih prostovoljskih izkušenj, je preteklo leto dodala še eno – v Beninu je tri mesece v nevladni organizaciji otroke učila pisati in brati ter ženske izdelovati milo in ananasov sok. Maja Drobne danes s projekti, ki jih pripravlja v okviru Mladinske mreže MaMa za prostovoljstvo navdušuje tudi druge.

Z otroki na Debelem rtiču

foto: Osebni arhiv Maje Drobne

V Franciji je Maja Drobne preživela 10 mesecev. Prek projekta Mladi v akciji je dobila delo v mladinskem centru, kjer so se ukvarjali predvsem z najstniki iz Alžirije in Maroka. Za njih je pripravljala različne delavnice, med njenimi nalogami pa je bila tudi organizacija metal koncerta:

 V življenju prej nisem poslušala metala in sploh nisem vedela, kako naj se te stvari lotim. Mentor mi je rekel: “Greš na Myspace, poiščeš tri mlade skupine iz tega območja in jih povabiš.” Odziv po koncertu je bil zelo dober, tako da sem si potem rekla, če lahko organiziram metal koncert, lahko organiziram kar koli.

V Francijo se je odpravila brez predznanja francoščine, zato se je prve mesece z drugimi sporazumevala neverbalno. V desetih mesecih se je naučila pogovorne francoščine in pravi, da so bili najboljši učitelji otroci:

Enkrat je prišel do mene en osemletnik, prinesel je knjigo, v kateri so bile slike in mi rekel, da naj ponavljam za njim.

V tem času je dobro spoznala francosko miselnost, ugotovila, da je hrana ena izmed osrednjih stvari v njihovem življenju, ter da izjemno radi stavkajo.

Delo v francoskem mladinskem centru

foto: Osebni arhiv Maje Drobne

Afriška šokterapija

Kot prostovoljka se je Maja preteklo leto preizkusila v Beninu, državi z 10 milijoni prebivalcev, ki leži v Zahodni Afriki. Za Benin je prvič slišala od prijavi na projekt GLEN, v Afriko pa si je želela že zelo dolgo:

Ker sem bila pri svojih naivnih 16. letih prepričana, kako moramo pomagati ubogim afriškim otrokom. V tem času sedaj se mi je mentaliteta precej spremenila, sem precej kritična do vsega globalnega prostovoljstva, ki ga Evropejci izvajajo v Afriki.

Pred odhodom na 3-mesečno delo se je udeležila pripravljalnih tečajev, a prvi stik z novim okoljem je bil kljub temu kar precejšen šok – že na letališču sta z nemško sopotnico dobili nekaj ženitnih ponudb, gorivo so v avto, s katerim so ju peljali do vasi, kjer sta prebivali, točili iz steklenic, v njuni sobi je bilo prostora le za dva jogija in prtljago, ki sta jo prinesli s seboj. Maja je tako že prvi dan pomislila: “Še 89 dni moram spati tu!”

Afriško okolje je kmalu vzljubila, kljub jutranjim ritualom, ki so bili sestavljeni iz pretakanja vode iz 50-litrskega vrča v manjše vrče, da se je sploh lahko umila, ter iskanja hrane. Delala je v nevladni organizaciji, kjer domačinke učijo izdelovati ananasov sok, milo in druge uporabne stvari.

Z domačini se je težje sporazumevala, saj uporabljajo jezik fon, ki ga poznajo le v govorjeni obliki, kar pa nikakor ni bila ovira za druženje:

Najin prvi sprehod se je končal tako, da naju je skupina moških, ki je gradila novo hišo, poklicala: “Yovo, Yovo (op. p. beli človek).” Kar takoj so nama za pozdravno pijačo dali dva kozarčka afriškega gina. Midve pa sva bili kar prijetno presenečeni, kakšen efekt ima ta afriški gin.

V Beninu se večina ljudi ukvarja s poljedeljstvom. Delovni dan se začne ob 8., traja do 12., sledi odmor zaradi vročine, z delom nadaljujejo med 15. do 18. uro. Po večerji se večina odpravi spat, saj sonce zaide že okoli 19. ure. Ženske delajo veliko več kot moški, ti pa predvsem posedajo pod drevesi in se pogovarjajo. Šolo obiskujejo le nekateri otroci, saj je za deklice brezplačna, za dečke pa plačljiva.

Vasica s 100 prebivalci, v kateri je prebivala Maja Drobne, je precej napredna. Ima vaški vodnjak, kar ni običajno za Benin, tudi bar, v katerem so se družili predvsem tuji prostovoljci. Hiše so večinoma zgrajene iz blata, v njih je le en, spanju namenjen prostor. Ena od hiš je ob koncu Majinega obiska dobila tudi elektriko in tako postala zbirališče vaščanov, ki so tja hodili gledati program na črno-belem televizorju.

Maja in nemška prostovoljka sta imeli ob sobotah popoldan in ob nedeljah prosto, kar sta izkoristili za potovanja. A da sta se lahko sploh odpravili iz svoje vasi, sta morali najprej pešačiti 2 kilometra, da sta prišli do vasi z motorji-taxiji. Pot sta nato nadaljevali do postajališča avto-taxijev, v katerih se je običajno peljalo vsaj 7, 8 ljudi. Od tam pa sta morali priti še do avtobusa, ki se na svoji poti le redko ustavlja:

Na tej poti ni nobenih stranišč, ženske preprosto dvignejo krila, moški tudi opravijo svoje, midve pa sva imeli svoj sistem, kako ne piti, da nama ni bilo treba iti na stranišče. So bila kar izziv ta potovanja.

V času njenega prostovoljnega dela, je bila v Zahodni Afriki močno razširjena ebola, ki pa na vsakdan prebivalcev Benina ni vplivala. Sorodnike so kljub zdravstvenim opozorilom pokopavali po starih običajih:

Človeka pokopljejo tri mesece po smrti. V petek popoldne pripeljejo pokojnika, ki je običajno v družinski hiši, kjer mu namenijo poseben prostor. Potem je to totalen žur cel petek. V soboto ga pokopljejo v cerkvi, nekatere dajo na pokopališče, drugim pa zgradijo prav posebno hišo, v katero se potem preseli kakšen družinski član. Krsto zabetonirajo v hišo in živijo na tak način, da ohranjajo duh svoje mame.

Maja se je v Beninu naučila ogromno novega – od praktičnih stvari, kot je kuhanje ananasove marmelade, do tega, da ji ni treba vedno hiteti od ene do druge zaposlitve:

V takšnih trenutkih se zaveš, kako hitro mi živimo doma in kako pomembno je, da si znamo vzeti čas za sočloveka, da naredimo kakšno stvar v miru, ne da že hitimo na naslednjo obveznost.

Projekt There is a world outside your window

Veliko mladih se prostovoljstva poslužuje, da bi pridobili izkušnje, ki bi jih lahko unovčili pri iskanju zaposlitve. Te izkušnje so pomagale tudi Maji, ki sedaj ni več le prostovoljka, ampak kot projektni vodja Mladinske mreže MaMa  mlade spodbujajo k prostovoljstvu. Eden od takih projektov je bil There is a world outside your window, s katerim so želeli mladim predstaviti možnosti, ki jih imajo. Kot pravi Maja, je prostovoljstvo sicer tudi odlična priložnost za osebno rast:

Takrat prvič ni zraven mame in očeta, da bi reševala tvoje probleme, znajti se moraš v situacijah, za katere si nisi predstavljal, da se boš znašel v njih. To so priložnosti, kjer se lahko to naučiš. Potem si zelo ponosen nase, tudi neprimerno bolj samozavesten, kar mislim, da je sicer kar problem pri Slovencih.

Izlaška DoGaJalniCa, druženje krajanov, ki ga pomaga organizirati Maja

foto: Osebni arhiv Maje Drobne

Vsi, ki si želite podobnih izkušenj, informacije o prostovoljnem delu najdete na spletni strani mlad.si, lahko pa se na različne načine aktivirate tudi v domačen okolju.


12.12.2022

Dejan Kozlovič

Iskanju tartufov se je občasno pridružil že v osnovni šoli, s sedemnajstimi pa je postal takrat najmlajši lovec na tartufe pri nas. V treh desetletjih se je ta dejavnost iz dodatne spremenila v osnovno in danes Dejan Kozlovič ne le išče, ampak tudi predeluje tartufe, pod blagovno znamko Di Kappa Tartufi med drugim nastajajo tartufate, olja in namazi s tartufi. Kako za lov na tartufe izšola pse, zakaj tartufi rastejo le na določenem območju, kakšna je njihova vrednost, so res afrodiziak in kakšna je letošnja sezona tartufov?


11.12.2022

Karolina Šantl Zupan

Odprimo vrata glasbeni umetnosti in znanosti je bil naslov mednarodnega simpozija, ki so ga konec novembra priredili na ljubljanski akademiji za glasbo. Na njem so različni strokovnjaki predstavili, kako se lahko umetniško raziskovanje različnih glasbenih smeri povezuje z znanstvenim raziskovanjem na področju glasbene pedagogike. O tem bomo govorili tudi v noči s sobote na nedeljo. Na nočni obisk pride prodekanja za znanstveno in umetniško raziskovalno dejavnost na akademiji za glasbo, flavtistka in profesorica Karolina Šantl Zupan. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.


09.12.2022

Tina Velišček in Franci Zlatar

Kadar beseda nanese na pomoč ljudem v stiski, marsikdo izpostavi Slovensko filantropijo. To je človekoljubna organizacija, pri kateri zagovarjajo solidarnost, spoštovanje soljudi in narave, strpnost, enakopravnost in enake možnosti za vse. Prostovoljstvo, medgeneracijsko sodelovanje, migracije, pro bono ambulanta: lani so s svojimi programi združili in pomagali dvajset tisoč ljudem. Slovenska filantropija deluje po celi Sloveniji: v Črnomlju in Metliki, v Ljubljani in Mariboru, v Žalcu in Logatcu ter v Murski Soboti in Kopru.


08.12.2022

Ksenija Trs

Gostja po polnoči bo Ksenija Trs, že trideset let knjižničarka na potujočem bibliobusu Mariborske knjižnice. Pred letom dni je izdala svoj knjižni prvenec, avtobiografijo z naslovom Kdo se boji črnega moža. Njena pripoved je zapisana v preprostem, humornem tonu, ki izžareva optimizem in neizmerno življenjsko energijo, kljub temu, da jo je življenje temeljito preizkušalo.


07.12.2022

Zalka Drglin

“Tisto, kar pomaga sodobnemu – tako pogosto tesnobnemu in depresivnemu – posamezniku v kaosu hiperciviliziranega sveta najti novo ravnovesje, ni konzumiranje umetnosti in bildanje telesa, pač pa popotovanja k naravi, ki je (še) vedno polna presenetljivih in čudežnih pojavov ter odprto raziskovanje dosežkov človekovega duha. Za to potrebujemo dve vrsti bukvarn: takih z drevesi in onih s knjigami.” Zavzeto pomaga različne stiske človeka razumeti in blažiti tudi sama s svojim teoretskim in praktičnim delovanjem. Je doktorica ženskih študij in feministične teorije, profesorica pedagogike, magistrica sociologije kulture. Raziskuje porodne kulture v Sloveniji in širše. Pri Združenju Naravni začetki sodeluje kot ustvarjalka in vodja projektov. Pogovor se bo tako več kot le dotaknil številnih tem, ki jih doživljamo in občutimo vsi, vsak na svoj način, sami v sebi in skozi odnose z drugimi.


05.12.2022

Noč šansonov

V Noči šansonov smo se zadrževali v Parizu prvih dveh desetletij 20. stoletja. Poslušali smo enega od značilnih žanrov tega obdobja, to je domoljubne pesmi, in sicer v izvedbah Henrija Weberja, Bérarda, Jeana Notéja, Dalbreta, Marcellyja, Julesa Wolfa in nekaterih drugih.


04.12.2022

Slovenika, zares si čudovita!

Začelo se je, ko so v Muzeju novejše zgodovine dobili v dar uniformo cestninarja z naše prve ga avtocestnega odseka - Vrhnika Postojna - v Sloveniji in hkrati tudi Jugoslaviji. Otvoritev sega v čas pred natanko 50 leti. Najprej je bilo zamišljeno kot fotografska razstava iz bogate fototeke muzeja, toda zgodba se je gradila z živimi pričevalci, fotografijami in predmeti in nastala je ne samo bogata razstava, temveč izjemna publikacija, ki opisuje zgodbo in je dokument o tem, kako se je gradila prva avtocesta, široka štiri pasovnica, za tiste čase razkošna cesta, ki je takrat predstavljala pravi pionirski gradbeniški projekt. Irena Ribič in Monika Močnik pa sta navdušeni sledili zgodbam pričevalcev.


03.12.2022

Aldo Zubin

Aldo Zubin je dolgoletni predsednik Obalnega planinskega društva, načelnik enega od njegovih odsekov, vodnik, markacist in predavatelj. Večino prostega časa preživi v naravi. V njenih lepotah uživa kot pohodnik, planinec in kot kolesar, … najraje v družbi, na izletih, pohodih, vzponih ali turnem kolesarjenju. S svojo zagnanostjo, navdušenjem, zgledom in znanjem je okoli sebe zbral ljudi, ki so za naravo pripravljeni tudi kaj storiti. Dela je veliko, zlasti s čiščenjem zaraščenih poti. A najbolj aktivni člani društva se počasi starajo. Svoje obveznosti in funkcije bi radi predali mlajšim, ki pa jih ni ravno veliko.


02.12.2022

Anja Zag Golob

V studio je prišla prevajalka, kolumnistka, urednica in predvsem pesnica, ki poezijo, ne samo piše ampak tudi živi. Ta hip velja za eno najbolj angažiranih in kritičnih premišljevalk polja kulture in širšega družbenega dogajanja. Njene kolumne in podkast si prizadevajo predvsem sprožiti premislek in kultiviran dialog, skupaj s poezijo pa želi doseči, da bi se kot družba aktivirali, postali močnejši, obudili sposobnost empatije in predvsem ne bi bili več tiho. Sama pravi, da ne želi, da njeno ime deluje kot metafora, zato je njeno ime postalo asociacija za poezijo, knjige, oster jezik in predvsem za kakovostne risoromane. Verjetno je edina urednica, ki ti naročeno knjigo na dom pripelje s svojim kolesom, in edina urednica, ki o novostih poroča s pošiljanjem razglednic.


01.12.2022

Dr. Vesna Kaloh

Na nočni obisk prihaja dr. Vesna Kaloh, specialistka čeljustne in zobne ortopedije, nosilka priznanja Zdravnica 2019 in dvojnega priznanja Štajerska zobozdravnica. Je inovatorka, mama, žena, ljubiteljica narave in strastna bralka knjig. Kljub dolgoletnim izkušnjam, pa tudi sama ne sede rada na zobozdravniški stol.


01.12.2022

Dr. Vesna Kaloh

Na nočni obisk prihaja dr. Vesna Kaloh, specialistka čeljustne in zobne ortopedije, nosilka priznanja Zdravnica 2019 in dvojnega priznanja Štajerska zobozdravnica. Je inovatorka, mama, žena, ljubiteljica narave in strastna bralka knjig. Kljub dolgoletnim izkušnjam, pa tudi sama ne sede rada na zobozdravniški stol.


30.11.2022

Milena Zupančič

V studio je prišla igralka svetovnega formata, katere opus gledaliških vlog presega število 120, filmskih pa število 80. Gledalci jo poznajo kot Tončko, Karolino, Meto, Ano in še bi lahko naštevali, njen glavni naziv pa je igralka, umetnica in predvsem ženska. Kakor hitro ugasnejo luči v dvorani, ko se zaljubljeni primejo za roke, osamljeni niso več sami, realisti pa postanejo sanjači, nas ona zapelje ali na platnu ali na odru. Zapelje nas, da skupaj z njo doživljamo vznemirljive zgodbe, ki jih doživljamo kot svoje, se odpravimo v tuje kraje in druge čase ter skupaj z njo odkrivamo svetove, za katere nismo vedeli, da obstajajo. Prav nič drugače ni bilo danes, ko smo se z njo in njenim glasom odpravili v njen svet.


28.11.2022

Stane Ivanov

Kako se stapljajo oblikovanje, pravljičarstvo, uganke in glasba, bo razkril iskriv klepet z nočnim gostom, ki s svojimi nastopi razveseljuje staro in mlado. Če boste pripravljeni na reševanje njegovih ugank, vas bo nagradil s prisrčno zgoščenko, o svojem življenju.


27.11.2022

Sašo Šketa

Sašo Šketa, kulinarični vplivnež in avtor številnih kuharskih knjig je sicer najprej končal študij vizualnih komunikacij, nato pa čisto po naključju, prek presne diete prišel do svojega prvega kulinaričnega bloga. Pravi, da so kulinarična raziskovanja in popotovanja brezmejna, v svojem kulinaričnem studiu razvija recepte, fotografira in stilira jedi. Svoje sledilce nagovarja prek družbenih omrežji, a hkrati je prepričan, da dobra, stara, analogna kuharska knjiga nikoli ne bo za staro šaro. O tem, kako nastajajo nove jedi, o začimbah, najboljši sladici za letošnje božično novoletne praznike, pa tudi o psičku Mangu, »hrčkanju« knjig in popolnem odklopu v pogovoru, ko pride na nočni obisk Sašo Šketa.


26.11.2022

Miran Pavlin

V prvi uri se bo nocoj voditelj Branko Laginja pogovarjal z zelo zanimivim gostom, ki ne gre za naključje, prihaja iz nogometnega sveta. Bivši profesionalni nogometaš, eden od ključnih igralcev Katančeve selekcije, ki nas je na prelomu tisočletja popeljala na prvo svetovno prvenstvo in začela pisati zgodovino slovenskega nogometa na mednarodni ravni. Zdaj je prevzel pomembno nalogo pri nogometni zvezi Slovenije: Miran Pavlin.


25.11.2022

Martina Petric

Medicinska sestra iz ljubljanske Pro bono Ambulante za osebe brez zdravstvenega zavarovanja


24.11.2022

Albin Bezjak

Na nočni klepet prihaja Albin Bezjak, ki je oktobra že drugič obiskal Nepal in Himalajo. Povzpeli se bomo nad 5000 metrov in spoznali tamkajšnje zanimivo območje in življenje ljudi, ki je drugačno od tega, kot ga živimo mi.


23.11.2022

NIMETU alias Andrej Hrvatin

Glasbeni popotnik po nepopisanih teritorijih, ki odpirajo neskončne možnosti. Raziskovalec ustvarjalnosti skozi zvoke, ki jih kontrolira in se hkrati v njih izgublja. Skozi dih, skozi poslušanje, igranje, osvobojen vnaprejšnjih konceptov in pričakovanj. Zanima ga neposredni učinek, čista čustvena in čutna izkušnja zvoka, subjektivno doživljanje pristnega, iskrenega in intimnega. Raziskovanje notranjih svetov in potovanje onstran vseh oznak. NIMETU je drugo ime za prisotnost vsega, je umetnost in glasbena terapija. Po letih ustvarjanja v t.im. »world music«, se NIMETU zadnja leta posveča bolj žanrski – meditativno-«neo-šamanski« glasbi.


21.11.2022

Dr. Damjana Pondelek

Ljudje smo bitja, ki se lahko tako podpiramo, rastemo in premikamo meje mogočega… hkrati pa smo tudi bitja, ki se lahko tako močno ranimo in ob tem neznosno trpimo. Zato je tako zelo pomembno, da smo v stikanju svetov prizanesljivi en do drugega. Da ne gasimo požarov, ko je prepozno. Krizne situacije in druge žalostne zgodbe v delovnih kolektivih so vsakdan urednice, doktorice Damjane Pondelek, strokovnjakinje za strateški in krizni management, ki pa v procese preobrazb vselej vstopa svetlo in pozitivno. »Razumeti moramo, da ni naloga vodje, da je zvezda, ampak je njegova naloga pomagati sodelavcem, da žarijo.« Ranjenih delovnih kolektivov je resnično preveč, v njih pa se vselej zrcali vodenje organizacije. Zato se jim posveča prednostno. Kako je to početi med vrtiljaki egov in jim nastavljati ogledala? Jim zatem sploh še ostane kaj prostora za hudobnost? Ali mora napočiti čas za spremembo res šele takrat, ko poči? Kako okrepiti vodstva, da bi se lažje soočala z izzivi vodenja, da bi znala, zmogla in ustrezno poskrbela za svoje ljudi? Da bi se vsak čutil spoštovanega, sprejeta in varnega.


20.11.2022

Nočni pogovori z Mojco

Še malo, pa bodo po večjih mestih postavili smreke in prižgali praznične lučke. V hladnejših mesecih ob podražitvah energentov začutimo ledene roke, ki nas stiskajo okoli srca. Skrbi res nikoli ne zmanjka, sploh pa ne v času napadov na Ukrajino. Ampak še zmeraj je v ospredju človek, toplina prijateljeve besede.


Stran 18 od 272
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov